Pilov blogdragi novopečeni gimnazijec 1. del
12
moje ime je irma in skoraj dva meseca nazaj sem zaključila gimnazijo. v roke sem prejela zlato maturitetno spričevalo in odšla za vedno. občutek je bil odrešujoč. nikoli več ne bom v življenju potrebovala integralov, krebsovih ciklov, denudacije in indukcije. nikoli več ne bom stala pred tablo pri matematiki. nikoli več ne bom sedela v tistem razredu s tistimi ljudmi.
čeprav sem mislila, da gimnazije ne bom pogrešala, me v grlu stisne, ko gledam objave na spletni strani svoje šole in se zavem, da se tam še vedno nekaj dogaja. brez mene in mojih sošolcev.
ker sama nisem imela nikogar, ki bi mi povedal, kako bo in mi kaj svetoval, sem se odločila, da jaz pomagam vam.
*b*NASVETI STAREJŠE SESTRE *b*
*roza* :sparkles:️GIMNAZIJA EDITION :sparkles:️*roza*
*zelena*i. začetki *zelena*
upam, da je bil tvoj prvi dan super. moj ni bil, le prestrašil me je. prvi teden so se moji sošolci izpisovali drug za drugim. vsi smo bili prestrašeni. imela sem srečo, da je bila moja najboljša prijateljica moja sošolka.
če ti kaj na začetku ni jasno, vprašaj. verjetno je tu še kdo, ki mu ni jasna ista stvar in ti bo hvaležen. prav tako na ta način izgledaš bolj dostopen.
če imaš težave z navezovanjem stikov in si totalen introvert, ti predlagam, da preizkusiš naslenje tehnike:
- sodelovanje v razredni skupini (če kdo kaj vpraša na vašo snapchat skupino, mu pomagaj)
- vprašaj sošolca, če ti posodi svinčnik
- vprašaj sošolko, kje je učilnica za biologijo
- če nekdo sedi sam, sedi poleg njega
- če ti je všeč zapestnica od tvoje sošolke, ji to povej
ne skrbi, če ti v prvem tednu ni uspelo najti prijateljem. prej ko slej ti bo, verjamem vate. prijateljstva iz prvega tedna pogosto razpadejo. pri nas je bilo veliko dvojic in trojic, ki so se poznale iz osnovne šole. safe to say, da edina dvojica, ki se je ohranila, sva jaz in moja najboljša prijateljica. prej ali slej si ljudje najdejo drugo družbo, saj se mnogokrat družijo le zato, ker se poznajo od prej, da jim ni treba prebijati ledu.
*modra*ii. učenje *modra*
brez tega v gimnaziji seveda ne gre. ker sem bila v osmem in devetem razredu v času korone, se mi ni bilo treba skoraj nič učiti. sama sebe sem mentalno pripravila, da bo gimnazija zelo težka in sem se v prvem letniku učila kot zmešana. ne morete si predstavljati, kako blaženo sem se počutila, ko sem prvi test pisala pet.
prvi letnik je čas, da najdeš svoj stil učenja. seveda priporočam, da se učiš sproti, vendar ne poznam nikogar, ki bi mu to dejansko uspelo. sama sem se sicer bila prisiljena učiti sproti matematiko in zgodovino, ker so spraševali za znake in si bil lahko vprašan vsak teden. ali je to pomagalo? ja. ali bi lahko to naredila za vse predmete? ne, ker je predmetov ogromno.
ključ do uspeha? v prvem polletju se začni učiti precej časa pred testom. en teden bo dovolj. če imaš samo eno ocenjevanje na teden, ki je recimo v sredo, bo tudi vikend pred testom dovolj. po prvem in drugem ocenjevalnem obdobju boš tako lahko ugotovil, koliko časa potrebuješ, da obdelaš snov posameznega predmeta. recimo - jaz sem se morala latinščino in biologijo začeti učiti en teden prej. geografijo dva ali tri dni prej, angleščino in fiziko pa en dan prej. tudi če misliš, da ti predmet gre ali ne gre, ima količina snovi velik vpliv. meni so od teh predmetov najbolje šli latinščina, geografija in angleščina, vendar je bila količina snovi različna pri vseh.
urejaj si zapiske in si prepiši snov, takrat ko te ni v šoli. skrbi za delovne liste. nikoli ne veš, ali boš predmet izbral za maturo. jaz sem sama sebe letos zelo preklinjala, ko sem hotela najti izročke za književnost.
če si organizirana oseba, je akta dobra stvar. če nisi zelo organizirana oseba, ti bodo zvezki bolj v pomoč. če te ekrati ne motijo pri pouku, lahko poskusiš s tablico.
*roza*iii. konec *roza*
za danes bo to dovolj. načrtujem še en blog, v katerem bom povedala, kaj obžalujem in česa ne. vprašanja so več kot dobrodošla. potrudila se bom, da odgovorim na vsa. če se bodo nekatera ponavljala, bom napisala blog na to temo.
čeprav sem mislila, da gimnazije ne bom pogrešala, me v grlu stisne, ko gledam objave na spletni strani svoje šole in se zavem, da se tam še vedno nekaj dogaja. brez mene in mojih sošolcev.
ker sama nisem imela nikogar, ki bi mi povedal, kako bo in mi kaj svetoval, sem se odločila, da jaz pomagam vam.
*b*NASVETI STAREJŠE SESTRE *b*
*roza* :sparkles:️GIMNAZIJA EDITION :sparkles:️*roza*
*zelena*i. začetki *zelena*
upam, da je bil tvoj prvi dan super. moj ni bil, le prestrašil me je. prvi teden so se moji sošolci izpisovali drug za drugim. vsi smo bili prestrašeni. imela sem srečo, da je bila moja najboljša prijateljica moja sošolka.
če ti kaj na začetku ni jasno, vprašaj. verjetno je tu še kdo, ki mu ni jasna ista stvar in ti bo hvaležen. prav tako na ta način izgledaš bolj dostopen.
če imaš težave z navezovanjem stikov in si totalen introvert, ti predlagam, da preizkusiš naslenje tehnike:
- sodelovanje v razredni skupini (če kdo kaj vpraša na vašo snapchat skupino, mu pomagaj)
- vprašaj sošolca, če ti posodi svinčnik
- vprašaj sošolko, kje je učilnica za biologijo
- če nekdo sedi sam, sedi poleg njega
- če ti je všeč zapestnica od tvoje sošolke, ji to povej
ne skrbi, če ti v prvem tednu ni uspelo najti prijateljem. prej ko slej ti bo, verjamem vate. prijateljstva iz prvega tedna pogosto razpadejo. pri nas je bilo veliko dvojic in trojic, ki so se poznale iz osnovne šole. safe to say, da edina dvojica, ki se je ohranila, sva jaz in moja najboljša prijateljica. prej ali slej si ljudje najdejo drugo družbo, saj se mnogokrat družijo le zato, ker se poznajo od prej, da jim ni treba prebijati ledu.
*modra*ii. učenje *modra*
brez tega v gimnaziji seveda ne gre. ker sem bila v osmem in devetem razredu v času korone, se mi ni bilo treba skoraj nič učiti. sama sebe sem mentalno pripravila, da bo gimnazija zelo težka in sem se v prvem letniku učila kot zmešana. ne morete si predstavljati, kako blaženo sem se počutila, ko sem prvi test pisala pet.
prvi letnik je čas, da najdeš svoj stil učenja. seveda priporočam, da se učiš sproti, vendar ne poznam nikogar, ki bi mu to dejansko uspelo. sama sem se sicer bila prisiljena učiti sproti matematiko in zgodovino, ker so spraševali za znake in si bil lahko vprašan vsak teden. ali je to pomagalo? ja. ali bi lahko to naredila za vse predmete? ne, ker je predmetov ogromno.
ključ do uspeha? v prvem polletju se začni učiti precej časa pred testom. en teden bo dovolj. če imaš samo eno ocenjevanje na teden, ki je recimo v sredo, bo tudi vikend pred testom dovolj. po prvem in drugem ocenjevalnem obdobju boš tako lahko ugotovil, koliko časa potrebuješ, da obdelaš snov posameznega predmeta. recimo - jaz sem se morala latinščino in biologijo začeti učiti en teden prej. geografijo dva ali tri dni prej, angleščino in fiziko pa en dan prej. tudi če misliš, da ti predmet gre ali ne gre, ima količina snovi velik vpliv. meni so od teh predmetov najbolje šli latinščina, geografija in angleščina, vendar je bila količina snovi različna pri vseh.
urejaj si zapiske in si prepiši snov, takrat ko te ni v šoli. skrbi za delovne liste. nikoli ne veš, ali boš predmet izbral za maturo. jaz sem sama sebe letos zelo preklinjala, ko sem hotela najti izročke za književnost.
če si organizirana oseba, je akta dobra stvar. če nisi zelo organizirana oseba, ti bodo zvezki bolj v pomoč. če te ekrati ne motijo pri pouku, lahko poskusiš s tablico.
*roza*iii. konec *roza*
za danes bo to dovolj. načrtujem še en blog, v katerem bom povedala, kaj obžalujem in česa ne. vprašanja so več kot dobrodošla. potrudila se bom, da odgovorim na vsa. če se bodo nekatera ponavljala, bom napisala blog na to temo.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
nisem še začela z gimnazijo, sam mi loh prode prov...
bi me please obveščala, ker tole je super<33
seveda, če bo še kakšen del heheh<33
bi me please obveščala, ker tole je super<33
seveda, če bo še kakšen del heheh<33
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
vaaaaav res fajn tole bo vse res prov prslo nasledn let haha
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Tale blog mi bo pa prišel prav ker sem od ponedeljka naprej tudi sama gimnazijka :) Kot vedno sem prav uživala v branju tvojega bloga in komaj čakam na novi del <3
0
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
