*roza*en dan nimam svojega mnenja :skull:*roza*

ok tole je bila… čudna izkušnja.
zjutraj sem si rekla: danes se strinjam z vsem. nobenih 'ne vem', 'meni je vseeno', 'jaz bi drugače'.
*b*že prvi problem:*b*
kaj bom jedla za zajtrk? - 'kar ti misliš' :sob:
*b*in to je bil začetek konca.*b*
*modra*čez dan:*modra*
'kam gremo?' - 'kamorkoli vi hočete'
'kaj gledaš' - 'ni važno'
'to je dobro, ne?' - 'ja' (tudi ko ni bilo :skull:)
najhujši del je bil, ker sem ugotovila, da ljudje dejansko začnejo ODLOČAT namesto tebe. in potem se počutiš kot NPC v lastnem življenju.
*i*en awkward moment:
nekdo je vprašal za moje mnenje o nečem in jaz sem samo rekla 'kaj vi mislite?'
in so bili samo: '…a nimaš ti mnenja?' :sob:*i*
notranje sem imela mnenje. zelo. ampak ga nisem smela uporabit.
po eni strani je bilo ful easy, ker se ti ni treba odločat o ničemer.
po drugi strani pa… malo scary, ker sem dojela koliko 'jaz' dejansko izgine, če nič ne rečeš.
zvečer sem skoraj eksplodirala od tega, da sem hotela nekaj normalno komentirat :skull:

*modra*bi ponovila?
ne.
vsaj ne prostovoljno.*modra*

*zelena*a bi vi zdržali en dan brez svojega mnenja? :sob:*zelena*