Torej, v današnjem delu vam bom povedala par nasvetov iz lastnih izkušenj, kako premagati depresijo po tem spolni zlorabi.V prejšnjem delu me je nekdo opozoril, da se spolne zlorabe na izvajajo samo nad puncami, tudi nad fanti se. In tudi to seveda NI uredu. Neglede na spol, noben te ne sme izkoristiti.
Po spolni zlorabi, se moraš zavedati da NISI ti kriv/a. Človek, ki te je zlorabil ima če mene vprašaš psihične motnje, ker to ni normalno. Jaz sem se počutila zelo izkoriščeno ter ničvredno. Kot da mi je vse vzel. Veselje do življenja. Vse. In tukaj je mene dal v položaj, kjer slabo o sebi mislim. Kar ni okej.
Druga stvar- čas. Vzemi si kokerkoli časa potrebuješ. Če rabiš 1 mesec, si vzami en mesec, če rabiš 3 mesece, si vzami 3 mesece. Noben te ne preganja. To je stvar, ki jo moraš sam/a prebolet, lahko dobiš pomoč psihologa, kakšen nasvet, ampak na tebi je, da si nekoč iskreno rečeš: JAZ NISEM KRIV/A. Do tega je dolga pot, a počasi, nikamor se ne mudi.
Tretja stvar.Velika vrjetnost je, da ti po tem dogodku nebo do kakršnihkoli ljubezenskih zadev (objemanje, poljubljanje..že samo to da si skupaj z fantom). Zato ne prehitevaj sam sebe. Ker s tem lahko sebi škodo narediš. Če nisi pripravljen/a, nisi. Boš čez čas. In še ena stvar, ki bi jo rada delila z vami. Čas ne celi ran. Večina pravi da jih, ampak jih ne. S časom se samo naučiš živeti z temi ranami, normalno funkcionirat, a pozabiti nemoraš nikoli.
Upam, da vam je bil 2 del všeč. Hvala vam za vso podporo v komentarjih/kotičkih/ hodniku:hugging: Rada vas imam:blue_heart:
Lp, WolfGirl:purple_heart:
Po spolni zlorabi, se moraš zavedati da NISI ti kriv/a. Človek, ki te je zlorabil ima če mene vprašaš psihične motnje, ker to ni normalno. Jaz sem se počutila zelo izkoriščeno ter ničvredno. Kot da mi je vse vzel. Veselje do življenja. Vse. In tukaj je mene dal v položaj, kjer slabo o sebi mislim. Kar ni okej.
Druga stvar- čas. Vzemi si kokerkoli časa potrebuješ. Če rabiš 1 mesec, si vzami en mesec, če rabiš 3 mesece, si vzami 3 mesece. Noben te ne preganja. To je stvar, ki jo moraš sam/a prebolet, lahko dobiš pomoč psihologa, kakšen nasvet, ampak na tebi je, da si nekoč iskreno rečeš: JAZ NISEM KRIV/A. Do tega je dolga pot, a počasi, nikamor se ne mudi.
Tretja stvar.Velika vrjetnost je, da ti po tem dogodku nebo do kakršnihkoli ljubezenskih zadev (objemanje, poljubljanje..že samo to da si skupaj z fantom). Zato ne prehitevaj sam sebe. Ker s tem lahko sebi škodo narediš. Če nisi pripravljen/a, nisi. Boš čez čas. In še ena stvar, ki bi jo rada delila z vami. Čas ne celi ran. Večina pravi da jih, ampak jih ne. S časom se samo naučiš živeti z temi ranami, normalno funkcionirat, a pozabiti nemoraš nikoli.
Upam, da vam je bil 2 del všeč. Hvala vam za vso podporo v komentarjih/kotičkih/ hodniku:hugging: Rada vas imam:blue_heart:
Lp, WolfGirl:purple_heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super blog!!! Prosim nadaljuj:blush:
LP:heart::peace:
LP:heart::peace:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
pac
bravo.
nevem kaj naj druga recem
bravo.
nevem kaj naj druga recem
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
To je res naj blog!!! Super pišeš! Nadaljuj prosimmmm! :heart::heart::heart:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap:
Zaslužiš si vse čestitke! O tej temi, se je zeloo težko pogovarjat, kaj šele pisat! Velikoo se jih norčuje iz te teme, ampak je resna zadeva. Hvala, da pišeš o tej temi! Ker, je resna težava, ki se dogaja tudi med otroci! Jaz , mislim, da je to takšna stvar, ki jo pač, moramo poznati! Bravo!!! Bravo!! Nevem kaj naj rečem.... Edino mogoče....... PROSIM OBVEŠČAJ ME! Blog je fenomenalen!!!!
Verjamem, da je težko pisati o tej temi, saj si spolno zlorabo, že doživela! Svaka ti čast!
+ Prosim nadaljuj!
Zaslužiš si vse čestitke! O tej temi, se je zeloo težko pogovarjat, kaj šele pisat! Velikoo se jih norčuje iz te teme, ampak je resna zadeva. Hvala, da pišeš o tej temi! Ker, je resna težava, ki se dogaja tudi med otroci! Jaz , mislim, da je to takšna stvar, ki jo pač, moramo poznati! Bravo!!! Bravo!! Nevem kaj naj rečem.... Edino mogoče....... PROSIM OBVEŠČAJ ME! Blog je fenomenalen!!!!
Verjamem, da je težko pisati o tej temi, saj si spolno zlorabo, že doživela! Svaka ti čast!
+ Prosim nadaljuj!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super, si zelo smo ponosni nate in ti si lahko nase, da si v tem spregovorila+obveščaj me
1
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pilov blog