KO BI LE IMELA NJENO TELO

Ko je šolski zvonec naznanil odmor za kosilo,
smo se ponavadi zgrnile okoli svoje stalne mize. Po
običajnem klepetu je bila obvezno na vrsti razprava
o hrani. Rachel je za zajtrk pojedla žitno ploščico in
pila vodo, pri kosilu pa se je bahala z riževim vafljem in vodo. Pri sebi je nosila zvezek, v katerega je vpisala vsako zaužito kalorijo. Ashley si je kupovala nekaj številk premajhne obleke – kot spodbudo, da bi se spravila vanje. Sama pa sem na ogledalo v kopalnici obesila iz revij izrezane fotografije manekenk.
Ne glede na to, kako vitke smo bile, nikoli nismo bile zadovoljne s tem, kar smo videle v ogledalu.
Razlika je, ali imaš fanta, ki te izrablja, ali pa gojiš zlorabljajoč način razmišljanja. Kot krokar, ki kljuva
poginulo žival, sem kljuvala vsako nepopolnost na
sebi. Ko sem se pogledala v ogledalo, sem videla samo tisto, kar sem želela spremeniti.
Takšno je bilo življenje med priljubljenimi
dekleti. Sovražile smo svoja telesa, se nenehno primerjale z drugimi ter ves dan hodile nasmejane po šoli. Kljub neštetim dietam in tabletam za bruhanje smo se nekako uspele prepričati, da obvladujemo svoje življenje in svoja telesa. V resnici pa smo po-
stajale sužnje svojih občutkov negotovosti.
Čim bolj smo bile plehke, bedne navznoter, tem bolj smo bile obsedene in nezadovoljne s svojo zunanjostjo. Mislile smo si: »Ko bi le imela njeno telo, potem bi bile vse moje težave rešene.« Ker smo svojo vrednost povezovale z zunanjim videzom,
naša srca nikoli niso bila mirna.
Zakaj smo se sploh toliko mučile? Zakaj bi se kdorkoli hotel tako mučiti? Samo ena stvar lahko človeka žene v takšne skrajnosti: hrepenenje po ljubezni. Zakaj nam ni nikoli prišlo na misel, da celo dekle z najpopolnejšim telesom v celem naselju nima
popolne ljubezni?
Potem sem prišla do stopnje, ko sem za svojo slabo samopodobo morala nehati dolžiti fante, revije in medije. Sama sem si postala svoj najhujši sovražnik.
Ko sem bila v skušnjavi, da bi samo sebe poniževala, sem se morala ustaviti. Morala sem moliti. Namesto, da bi se nenehno primerjala z drugimi, kar zgolj povzroča občutek manjvrednosti, sem prvič poskušala ugotoviti, ali sploh imam kakšno dobro lastnost.
Osredotočiti se na svoje dobre lastnosti je bilo
težje, kot sem mislila. Ne gre za to, da rečeš samo:
»Preprosto nehaj misliti na to.« Še po mnogih letih je to zame vsakdanja bitka. Razlika pa je v tem, da sem se namesto, da bi nemočno gojila občutke negotovosti in jim prilivala olja na ogenj, odločila, da jih podarim Bogu, da se preneham kaznovati in nekaj ukrenem glede njih. Namesto da bi se pritoževala nad svojo postavo, sem hodila na vadbo. Namesto da bi bila obsedena s svojim videzom v oprijetih
oblekicah, sem se začela oblačiti bolj zmerno ter odkrila gotovost, ki izhaja iz samospoštovanja.
Zato ne zapravljaj svoje energije in mladosti za
uničevanje same sebe. Naredi že enkrat kaj zase. Ko boš to storila, odkrij, kaj je tvoja življenjska strast, in začni graditi svet in Božje kraljestvo.