Pilov blog
Hey! Joj nvm zkj vedno rečem Hey :joy: okej.
Js razum zdaj, ko smo nekateri oziroma večina v puberteti tukaj na teji strani, eni so bolj eni manj, ene bolj daje druge pa spet manj... Vem, da je zelo težko tudi meni je zadnje čase pa sploh. danes smo se z učiteljico pogovarjali o tem... Ja meni je res grozno v tem obdobju nisem edina. Zato sem se odločila, da bom pisala ta blog. Ta blog bo šel ubistvu bolj o čustvih šoli in težavah, ki jih imamo v življenju. Vem, da je to tudi že nekaj v reviji sm pa hotela tudi sama to napisati iz strani najstnika in mogoče komu pomagati tako kot revija pil. Če boste imeli kakšno vprašanje napišite v komentar tudi boste imeli željo o čem naj pišem. Upam da bo ta blog nadaljevalo čim več pilovcov in da bomo skupaj pomagali. Tako da če kdo želi mi lahko tudi napiše, da ga spremljam...
Danes bomo govorili o:
*b*Žalost*b*
Vsi smo kdaj žalostni, eni so ker napirimer so se z nekom skregali, drugi so dobili slabo oceno... vsi smo kdaj žalostni čeprav eni to ne pokažejo toliko kot drugi. Oziroma eni tega sploh ne pokažejo ampak globoko v sebi pa jih močno stiska v srcu. Včasih je težko zadržati solze, vendar pa vedno ni treba. Če si zelo žalosten kdaj pojdi kam na samo in se umiru "zjoči" to se je slišalo malo čudno najbš samo je bolje da tega ne zadržuješ v sebi, ker mogoče ko se bo vse to nabralo bo to vse na enkrat izbruhnilo vn iz tebe. Vedi pa, da je vse v redu če se kdaj pa kdaj jokaš ali si žalosten.
Nasveti kaj narediti ko si žalosten:
Prvo če se počutiš, da moraš dati to iz sebe pojdi nekam na smo, na wc ali v sobo če ti ni prijetno da vsi vidijo tvojo žalost in daj vse iz sebe! pOtem ko si že blj na koncu joka se pojdi obrisati malo razmišljaj v dobrih stvareh, ki so se ti zgodile ali o osebah, ki te imajo resnično rade in pojdi pogledati kakšno sliko in kakšen smešen trenutek. Če se boš ob tem že malo nasmejal in umiril je dober znak, če pa ne pa sledi nasvetu naprej. Pojdi na googel ali youtube in napiši when you are sad ali kaj takega in si poglej kakšen smešen video, ki te bo nasmejal in zamotil.Če se ti je zdaj uspelo nasmejati je to dober znak. Lahko seveda tudi pogledaš neko stvar, ki ti je zelo pri srcu recimo kakšen pevec ali pevka (lahko poslušaš tudi kakšne pesmi samo ne žalostne) ali igralka, živali, serijo... no če ti pa to ni pomagalo je najboje, da nekomu vse to poveš VSE kar te muči vse kar te žalosti vse ki te skrbi dej vn iz sebe in nekomu povej... važno je da je to nekdo, ki mu zaupaš in te ima rad in te bom potolažil objev, ali je to tvoj naj prijatelj, staršem, družini, prijateljem, učitelju... seveda tudi lahko svoji domači živalici (te so najbojši poslušalci ). No ko date to iz sebe lahko doate tudi, da na ves glas kričite v povšeter ali se na ves glas zjokate. Pomaga vam lahko tudi, da berete, recimo se zamotite s kakšnim športom... Seveda če nikoar nimate ali pa vas nekaj močno muči lahko z veseljem napišeš na moj profil ali tukaj dol v kom. da se dobiva v klepetalnici ali v kotičku in mi zaupaš kaj je blo in kaj te muči, jaz pa bom z veseljem pomagala priznam nisem najboljša v tolaženju samo sm pa dober poslušalec in včasih znam tudi pomagati :sweat_smile:.
Upam, da vam je všeč če vam je prosim napišite v komentar. :heart:
Js razum zdaj, ko smo nekateri oziroma večina v puberteti tukaj na teji strani, eni so bolj eni manj, ene bolj daje druge pa spet manj... Vem, da je zelo težko tudi meni je zadnje čase pa sploh. danes smo se z učiteljico pogovarjali o tem... Ja meni je res grozno v tem obdobju nisem edina. Zato sem se odločila, da bom pisala ta blog. Ta blog bo šel ubistvu bolj o čustvih šoli in težavah, ki jih imamo v življenju. Vem, da je to tudi že nekaj v reviji sm pa hotela tudi sama to napisati iz strani najstnika in mogoče komu pomagati tako kot revija pil. Če boste imeli kakšno vprašanje napišite v komentar tudi boste imeli željo o čem naj pišem. Upam da bo ta blog nadaljevalo čim več pilovcov in da bomo skupaj pomagali. Tako da če kdo želi mi lahko tudi napiše, da ga spremljam...
Danes bomo govorili o:
*b*Žalost*b*
Vsi smo kdaj žalostni, eni so ker napirimer so se z nekom skregali, drugi so dobili slabo oceno... vsi smo kdaj žalostni čeprav eni to ne pokažejo toliko kot drugi. Oziroma eni tega sploh ne pokažejo ampak globoko v sebi pa jih močno stiska v srcu. Včasih je težko zadržati solze, vendar pa vedno ni treba. Če si zelo žalosten kdaj pojdi kam na samo in se umiru "zjoči" to se je slišalo malo čudno najbš samo je bolje da tega ne zadržuješ v sebi, ker mogoče ko se bo vse to nabralo bo to vse na enkrat izbruhnilo vn iz tebe. Vedi pa, da je vse v redu če se kdaj pa kdaj jokaš ali si žalosten.
Nasveti kaj narediti ko si žalosten:
Prvo če se počutiš, da moraš dati to iz sebe pojdi nekam na smo, na wc ali v sobo če ti ni prijetno da vsi vidijo tvojo žalost in daj vse iz sebe! pOtem ko si že blj na koncu joka se pojdi obrisati malo razmišljaj v dobrih stvareh, ki so se ti zgodile ali o osebah, ki te imajo resnično rade in pojdi pogledati kakšno sliko in kakšen smešen trenutek. Če se boš ob tem že malo nasmejal in umiril je dober znak, če pa ne pa sledi nasvetu naprej. Pojdi na googel ali youtube in napiši when you are sad ali kaj takega in si poglej kakšen smešen video, ki te bo nasmejal in zamotil.Če se ti je zdaj uspelo nasmejati je to dober znak. Lahko seveda tudi pogledaš neko stvar, ki ti je zelo pri srcu recimo kakšen pevec ali pevka (lahko poslušaš tudi kakšne pesmi samo ne žalostne) ali igralka, živali, serijo... no če ti pa to ni pomagalo je najboje, da nekomu vse to poveš VSE kar te muči vse kar te žalosti vse ki te skrbi dej vn iz sebe in nekomu povej... važno je da je to nekdo, ki mu zaupaš in te ima rad in te bom potolažil objev, ali je to tvoj naj prijatelj, staršem, družini, prijateljem, učitelju... seveda tudi lahko svoji domači živalici (te so najbojši poslušalci ). No ko date to iz sebe lahko doate tudi, da na ves glas kričite v povšeter ali se na ves glas zjokate. Pomaga vam lahko tudi, da berete, recimo se zamotite s kakšnim športom... Seveda če nikoar nimate ali pa vas nekaj močno muči lahko z veseljem napišeš na moj profil ali tukaj dol v kom. da se dobiva v klepetalnici ali v kotičku in mi zaupaš kaj je blo in kaj te muči, jaz pa bom z veseljem pomagala priznam nisem najboljša v tolaženju samo sm pa dober poslušalec in včasih znam tudi pomagati :sweat_smile:.
Upam, da vam je všeč če vam je prosim napišite v komentar. :heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super hvala malo je že pomagalo!:grinning::blush:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super blog!
Trenutno imam kar tezave z "prijateljicami", to mi je res pomagalo hvala!
Trenutno imam kar tezave z "prijateljicami", to mi je res pomagalo hvala!
0
Ja js mam tud veš kaj js po pravici najdem res tiste prave prijateljice večinoma tukaj na polovici strani. Lahko se dobiva v klepetalnice pa če želiš si poveča kaj naj ji muči, ker menim je malo težko to govoriti kot napisati. Če ni zaipaš in seveda če želiš ni lahko napišeš v kotiček. Vedno bom tukaj ❤❤❤❤❤😊👍 in me veseli da ti je pomagalo.
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Res super blog!
1
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
