Pilov blogSREČNA? Da ali ne?
15
Hi,
naj te najprej opozorim, da ta blog ni depresiven tako, da lahko brez skrbi bereš naprej.:wink:
-------------------------------------------------------------------------- *roza*Izgubljeno otroško veselje*roza*
Na Pilu smo vsi v obdoblju mladostništva, v katerem se nam lahko pogosto/poredko dozdeva, da nismo tako srečni kot takrat, ko smo bili zelo majhni otroci. Nismo se obremenjevali s svojo postavo, vseeno nam je bilo koliko sladkarij smo pojedli (staršem ravno ne hehe:joy:), zabavali smo se s prijatelji, ki niso spletkarili in nas grdo opravljali. Če pa že, je bilo naslednji dan vse pozabljeno. Igrali smo se, skakali, plesali, peli... Kam je izginilo vse to?
*zelena*Prehod v najstništvo*zelena*
Zakaj se zdaj ne obremenjujemo s postavo in koliko sladkarij pojemo? Zakaj se vedno na smrt skregamo s sošolci, da se potem cel mesec grdo gledamo (to je v večini primerov)?
Včasih se nam lahko dozdeva, da smo precej nesrečni. Krivo je samo to, da postajamo
odrasli. Oblikuje se nam zdrav razum, ki ga prej nismo imeli. Internet je tudi malo kriv za našo "nesrečo", samo brez njega ne gre.:relieved: V tem obdobju lahko pogosto pademo v obdobje depresije, češ da nas nihče ne razume, vsi so postali nesramni, tečni... Ali pa smo si za depresijo krivi "sami": problemi z vrstniki v šoli/na internetu, motnje hranjenja, zasvojenje z elektronskomi cigaretami...
*modra* SREČA? DA ALI NE?*modra*
To, da smo v tem našem obdobju žalostni, brez veselja, brez igrivosti..., je popolnoma normalno. Žalostno bi bilo, če ne bi imeli teh občutkov, ker bi jih verjetno doživeli v odrasli dobi, kar je veliko težje. No, glavno vprašanje:
*b*Ali smo srečni?*b*
Odgovor je DA, odraščanje je proces v katerem postajamo odrasle osebe in se enostavno moramo soočiti z žalostjo, nesramnimi ljudmi, krivico nad nami... Potem nam bo v odraslem svetu lažje.
Tako, da uživajte v tem obdobju! Še vedno se lahko zabavamo, se igramo, plešemo! Mi smo srečni, čeprav ne dojamemo tega. Vem, da se to sliši čudno. Ampak je res.:kissing_closed_eyes:
No, to je bilo vse. Če ima kdo kakšne probleme, mi lahko napiše v nabiralnik, se podpiše in mu odpišem v njegov nabiralnik nazaj. Lahko se pa dobimo v klepetalnici.:blush:
Upam, da vam je bil blog v korist.:heart:
Pia:musical_keyboard:
naj te najprej opozorim, da ta blog ni depresiven tako, da lahko brez skrbi bereš naprej.:wink:
-------------------------------------------------------------------------- *roza*Izgubljeno otroško veselje*roza*
Na Pilu smo vsi v obdoblju mladostništva, v katerem se nam lahko pogosto/poredko dozdeva, da nismo tako srečni kot takrat, ko smo bili zelo majhni otroci. Nismo se obremenjevali s svojo postavo, vseeno nam je bilo koliko sladkarij smo pojedli (staršem ravno ne hehe:joy:), zabavali smo se s prijatelji, ki niso spletkarili in nas grdo opravljali. Če pa že, je bilo naslednji dan vse pozabljeno. Igrali smo se, skakali, plesali, peli... Kam je izginilo vse to?
*zelena*Prehod v najstništvo*zelena*
Zakaj se zdaj ne obremenjujemo s postavo in koliko sladkarij pojemo? Zakaj se vedno na smrt skregamo s sošolci, da se potem cel mesec grdo gledamo (to je v večini primerov)?
Včasih se nam lahko dozdeva, da smo precej nesrečni. Krivo je samo to, da postajamo
odrasli. Oblikuje se nam zdrav razum, ki ga prej nismo imeli. Internet je tudi malo kriv za našo "nesrečo", samo brez njega ne gre.:relieved: V tem obdobju lahko pogosto pademo v obdobje depresije, češ da nas nihče ne razume, vsi so postali nesramni, tečni... Ali pa smo si za depresijo krivi "sami": problemi z vrstniki v šoli/na internetu, motnje hranjenja, zasvojenje z elektronskomi cigaretami...
*modra* SREČA? DA ALI NE?*modra*
To, da smo v tem našem obdobju žalostni, brez veselja, brez igrivosti..., je popolnoma normalno. Žalostno bi bilo, če ne bi imeli teh občutkov, ker bi jih verjetno doživeli v odrasli dobi, kar je veliko težje. No, glavno vprašanje:
*b*Ali smo srečni?*b*
Odgovor je DA, odraščanje je proces v katerem postajamo odrasle osebe in se enostavno moramo soočiti z žalostjo, nesramnimi ljudmi, krivico nad nami... Potem nam bo v odraslem svetu lažje.
Tako, da uživajte v tem obdobju! Še vedno se lahko zabavamo, se igramo, plešemo! Mi smo srečni, čeprav ne dojamemo tega. Vem, da se to sliši čudno. Ampak je res.:kissing_closed_eyes:
No, to je bilo vse. Če ima kdo kakšne probleme, mi lahko napiše v nabiralnik, se podpiše in mu odpišem v njegov nabiralnik nazaj. Lahko se pa dobimo v klepetalnici.:blush:
Upam, da vam je bil blog v korist.:heart:
Pia:musical_keyboard:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Lovam blog :heart::heart::heart::heart::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
Reeeeees je dober :thumbsup::thumbsup::thumbsup::thumbsup:
Reeeeees je dober :thumbsup::thumbsup::thumbsup::thumbsup:
0
Twiggy (ne da se mi prjavit)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Wawww the best blog<33 Res z veseljem sem ga prebrala<33
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
supr blog🥰
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
tako lepo naprisanooooo:purple_heart::purple_heart:
0
Elly 7
Moj odgovor:
TTfon
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Operator telefonske linije
Operator linije telefonske pomoči, je prekinil, ko sem klicala zaradi duševne stiske.
Živjo, ime mi je Nataša in stara sem 15 let. Moje mentalno stanje je za res slabo. Ne bom razlagala zakaj ali kako, za to zgodbo to ni pomembno. Takrat sem bila res na dnu in nisem imela pomoči prijateljev ali starejše sestre, zato sem se odločila poklicati na linijo telefonske pomoči. Ko se je operator oglasil, sem mu povedala svoje mišljenje in kaj si hočem narediti. Operator je nesramno odvrnil, da pretiraval in da vse skupaj delam le za pozornost in naj ne tratim njegovega časa, nato pa je nesramno prekinil. V tistem trenutku sem se počutila, kot da nimam druge opcije, kot da si vzamem svoje življenje, na kar je orišla moja sestra in sem ji povedala kaj se dogaja. Povedala sem ji tudi za operatorja. Zdaj ne vem, kaj naj storim, pomoč prosim.
Živjo, ime mi je Nataša in stara sem 15 let. Moje mentalno stanje je za res slabo. Ne bom razlagala zakaj ali kako, za to zgodbo to ni pomembno. Takrat sem bila res na dnu in nisem imela pomoči prijateljev ali starejše sestre, zato sem se odločila poklicati na linijo telefonske pomoči. Ko se je operator oglasil, sem mu povedala svoje mišljenje in kaj si hočem narediti. Operator je nesramno odvrnil, da pretiraval in da vse skupaj delam le za pozornost in naj ne tratim njegovega časa, nato pa je nesramno prekinil. V tistem trenutku sem se počutila, kot da nimam druge opcije, kot da si vzamem svoje življenje, na kar je orišla moja sestra in sem ji povedala kaj se dogaja. Povedala sem ji tudi za operatorja. Zdaj ne vem, kaj naj storim, pomoč prosim.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(166)
Srednje.
(125)
Ni mi všeč.
(34)
