Pilov blogTemna stran Dolenje vasi: Kdo je bil v resnici Metod Trobec?
3
Helooooo moji dragi Pilovčki/ke!:stuck_out_tongue_winking_eye:
Da ne bom pisala samo o dogajanju na tujih tleh je čas, da se preselimo v Slovenijo.:flag_si:
Leto 1979 je za Slovenijo pomenilo veliko prelomnico, ko je postala prizorišče najbolj grozljivih zločinov v svoji zgodovini.
Ime Metod Trobec je v tistem času postalo sinonim za zlo, ki je preseglo meje človeškega razumevanja. Ta preprost človek, ki je deloval kot električar in bil na videz povsem običajen, je v resnici skrival temno plat, ki se je izražala v brutalnih in brezčutnih umorih.
Njegova zgodba ni zgolj zgodba o zločinu, ampak tudi zgodba o grozi, ki se je tihotapila skozi slovenske vasi.
Ubil je pet ljudi, večinoma ženske. Trobec je ženske, večinoma starejše in osamljene, zvabil v svojo hišo v Dolenji vasi pri Cerknici. Njegova taktika je bila preprosta: obljubil jim je prijetno druženje in pogovor, nato pa so zadeve ubrale strašljiv obrat.
Nežne dušice ne berite:radioactive: (poskrolajte do... no saj veste do kam, če ste brali moje prejšnje bloge)
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ko je pridobil njihovo zaupanje, jih je zadušil s preprostimi gospodinjskimi pripomočki, kot so bile brisače in vrvi. Toda njegova grozodejstva se tu še niso končala. :sob::dizzy_face::cry:
Po umoru je Trobec trupla svojih žrtev hladnokrvno sežgal v krušni peči, ki je stala v njegovi hiši. Ostanke je zmešal s pepelom in jih raztresel po vrtu ter okoliški zemlji, s čimer je svoje zločine skušal skriti …za vedno.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
In zločini so res ostali neodkriti več let, saj ni bilo sledi, ki bi vodile do morilca. Trobec je tako nadaljeval svoje življenje, kot da se ni nič zgodilo, dokler ni bil naključno odkrit.
Leta 1979 je bila policija napotena na njegov dom zaradi suma kraje.
Med preiskavo so naleteli na dokaze, ki so jih pripeljali do njegovih grozljivih dejanj.
Hiša je bila prepolna ostankov, ki so pričali o njegovih zločinih – koščki kosti, ostanki tkanin in madeži, ki jih ni mogel popolnoma odstraniti. Trobec je bil aretiran, in med sojenjem se je razkrilo vse, kar je počel.
Sojenje je bilo eno najbolj razvpitih v zgodovini Slovenije. Trobec je brez obžalovanja priznal svojih pet umorov, čeprav so oblasti sumile, da bi lahko bilo žrtev še več. Sodniki so bili pretreseni nad hladnokrvnostjo, s katero je opisoval svoje zločine. Leta 1980 je bil obsojen na smrt, vendar je bila njegova kazen zaradi ukinitve smrtne kazni znižana na 20 let zapora. Toda Trobec ni dočakal konca svoje kazni. Leta 2006 je v zaporu storil samomor, kar je pustilo neodgovorjena vprašanja o tem, kaj ga je gnalo k takšnim brutalnostim.
Metod Trobec je v zgodovino vstopil kot eden najbolj krutih serijskih morilcev v Sloveniji, njegova dejanja pa ostajajo opomnik na temne plati človeške narave. Njegov primer nas še danes opozarja, da se kaj takšnega lahko zgodi tudi v naših krajih.
Upam, da vam je bilo zanimivo in zmeraj sem vesela prijaznih komentarjev in kreativnih idej za naslednji zločin.
Bye
Da ne bom pisala samo o dogajanju na tujih tleh je čas, da se preselimo v Slovenijo.:flag_si:
Leto 1979 je za Slovenijo pomenilo veliko prelomnico, ko je postala prizorišče najbolj grozljivih zločinov v svoji zgodovini.
Ime Metod Trobec je v tistem času postalo sinonim za zlo, ki je preseglo meje človeškega razumevanja. Ta preprost človek, ki je deloval kot električar in bil na videz povsem običajen, je v resnici skrival temno plat, ki se je izražala v brutalnih in brezčutnih umorih.
Njegova zgodba ni zgolj zgodba o zločinu, ampak tudi zgodba o grozi, ki se je tihotapila skozi slovenske vasi.
Ubil je pet ljudi, večinoma ženske. Trobec je ženske, večinoma starejše in osamljene, zvabil v svojo hišo v Dolenji vasi pri Cerknici. Njegova taktika je bila preprosta: obljubil jim je prijetno druženje in pogovor, nato pa so zadeve ubrale strašljiv obrat.
Nežne dušice ne berite:radioactive: (poskrolajte do... no saj veste do kam, če ste brali moje prejšnje bloge)
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ko je pridobil njihovo zaupanje, jih je zadušil s preprostimi gospodinjskimi pripomočki, kot so bile brisače in vrvi. Toda njegova grozodejstva se tu še niso končala. :sob::dizzy_face::cry:
Po umoru je Trobec trupla svojih žrtev hladnokrvno sežgal v krušni peči, ki je stala v njegovi hiši. Ostanke je zmešal s pepelom in jih raztresel po vrtu ter okoliški zemlji, s čimer je svoje zločine skušal skriti …za vedno.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
In zločini so res ostali neodkriti več let, saj ni bilo sledi, ki bi vodile do morilca. Trobec je tako nadaljeval svoje življenje, kot da se ni nič zgodilo, dokler ni bil naključno odkrit.
Leta 1979 je bila policija napotena na njegov dom zaradi suma kraje.
Med preiskavo so naleteli na dokaze, ki so jih pripeljali do njegovih grozljivih dejanj.
Hiša je bila prepolna ostankov, ki so pričali o njegovih zločinih – koščki kosti, ostanki tkanin in madeži, ki jih ni mogel popolnoma odstraniti. Trobec je bil aretiran, in med sojenjem se je razkrilo vse, kar je počel.
Sojenje je bilo eno najbolj razvpitih v zgodovini Slovenije. Trobec je brez obžalovanja priznal svojih pet umorov, čeprav so oblasti sumile, da bi lahko bilo žrtev še več. Sodniki so bili pretreseni nad hladnokrvnostjo, s katero je opisoval svoje zločine. Leta 1980 je bil obsojen na smrt, vendar je bila njegova kazen zaradi ukinitve smrtne kazni znižana na 20 let zapora. Toda Trobec ni dočakal konca svoje kazni. Leta 2006 je v zaporu storil samomor, kar je pustilo neodgovorjena vprašanja o tem, kaj ga je gnalo k takšnim brutalnostim.
Metod Trobec je v zgodovino vstopil kot eden najbolj krutih serijskih morilcev v Sloveniji, njegova dejanja pa ostajajo opomnik na temne plati človeške narave. Njegov primer nas še danes opozarja, da se kaj takšnega lahko zgodi tudi v naših krajih.
Upam, da vam je bilo zanimivo in zmeraj sem vesela prijaznih komentarjev in kreativnih idej za naslednji zločin.
Bye
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ojoj:pensive::pensive::pensive: mislm kaj vse se ljudje spomnejo... to je res grozn. aja ok to sm ti že v prejšnjem komentarju hotla povedat pa sm pozabla. no nevem če poznaš ampak na spotifyu maš en slovenski podkast Ajda Naklada. to je ena ženska k govori o vsem mogočem največ pa govori o razlučnih true crimih pa to tko da lahko tm pogledaš? no če ti je ideja všeč. drgač pa še enkrat ful dobr blog vse si res lepo razložila
bye :wave:
bye :wave:
1
Hvala, se strinjam s tabo da takšna grozodejstva ne bi smela obstajati. Bom pa pogledala na Spotify<3
Ly
Ly
Moj odgovor:
Uničeno telo
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Binge eating disorder
Upam, da mi bo lahko kdo tukaj pomagal, ker ne morem več. 🫤
Na zacetku leta sem postala zelo insecure glede svojega telesa in sem začela zelo malo jesti, česar se nisem niti toliko zavedala in to je vodilo do motnje hranjenja/eating disorder. Ampak kot sem rekla se nisem niti zavedala in mi je to prišlo v navado. Izgibila sem ogromno teže, kar res ni okej, ker se je zgodilo v zelo kratkem času. Trajalo pa je nekje od februarja do maja.
Na začetku poletja pa sem se končno prepričala do tega, da postanem spet normalna in tudi sem začela jesti več, sicer pod prisilo. Ampak se nikoli nisem znebila tega občutka krivde, ko pojem dejansko karkoli in tudi štejem kalorije pa ne morem nehat!!
Zadnji mesec pa je še huje, ker se je ta "recovery" spremenil v binge eating disorder, kar pomeni da ne morem nehat jesti. Tudi ko sem grozno polna, ne morem nehati. Res je grozno, pa mi je čisto vseeno za mojo težo, ker sem itak preveč izgubila, mi je pa važno da bi postala spet normalna brez teh motenj! Nekatere dni se stradam, ker obžalujem da sem bingala, ampak kmalu spet bingam in zdaj vedno pogosteje. Strah me je da nikoli ne bo konec.
Kaj naj naredim? Počutim se tako uničeno.
Če to kaj koristi sem stara 15.
Na zacetku leta sem postala zelo insecure glede svojega telesa in sem začela zelo malo jesti, česar se nisem niti toliko zavedala in to je vodilo do motnje hranjenja/eating disorder. Ampak kot sem rekla se nisem niti zavedala in mi je to prišlo v navado. Izgibila sem ogromno teže, kar res ni okej, ker se je zgodilo v zelo kratkem času. Trajalo pa je nekje od februarja do maja.
Na začetku poletja pa sem se končno prepričala do tega, da postanem spet normalna in tudi sem začela jesti več, sicer pod prisilo. Ampak se nikoli nisem znebila tega občutka krivde, ko pojem dejansko karkoli in tudi štejem kalorije pa ne morem nehat!!
Zadnji mesec pa je še huje, ker se je ta "recovery" spremenil v binge eating disorder, kar pomeni da ne morem nehat jesti. Tudi ko sem grozno polna, ne morem nehati. Res je grozno, pa mi je čisto vseeno za mojo težo, ker sem itak preveč izgubila, mi je pa važno da bi postala spet normalna brez teh motenj! Nekatere dni se stradam, ker obžalujem da sem bingala, ampak kmalu spet bingam in zdaj vedno pogosteje. Strah me je da nikoli ne bo konec.
Kaj naj naredim? Počutim se tako uničeno.
Če to kaj koristi sem stara 15.
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
1.DA
2.NAJPREJ GA DAJ V KAKŠNO VEČIJO VEDRO ...
