hello, kako smo?
moram reci, da bi se zdajle rabila uciti slovo pa se glasbo, ker pisemo in sprasuje.. ampak se mi ne da in sem se parkirala na postlo z m&msi in se odlocla da napisem tole nadaljevanje! torej, udobno se namestite, saj bo tole pomojem kar dolg del!

_______________________

Cetrtek, cetrti dan na taboru
torej, zjutraj smo vstali in imeli zajtrk ter anglescino, nic posebnega se ni zgodilo, med odmorom smo malo igrali odbojko. potem popoldne pa smo delali nekaksne spominke, ni to jih je delala vecina, nekateri pa nismo, ker ni bilo obezno. rekla sem si: "ahh, kaj ti pa bo en spominek, raje delaj prave spomine!" in tako je bilo. med tem ko so dajali navodila sem ga opazovala, in upala sem da tudi on razmislja isto kot jaz. seveda je, tudi on je raje delal prave spomine. sli smo igrat odbojko v krogu, in nekako se je zmeraj znasel v krogu zraven mene. to smo poceli se do vecerje (se mi zdi). pred vecerjo sva se zmenila da se dobimo zunaj in nadaljujemo z odbojko. v sobi sem rekla da grem ven, drugim se ni dalo in so rekle da pridejo pozneje. z mano je sla le ena, najmlajsa od vseh. potem je prisel ziga in igrali smo se odbojko. dobsedno smo cel teden igrali samo odbojko. tista punca je rekla, da je dobila trsko in je sla notri da ji jo dajo ven. rekla je da se bo vrnila. z zigatom sva se vsedla na ograjo in se malo pogovarjala. ugotovila sva, da oba trenirava karate in to celo v istem klubu (samo imamo vec idk podklubov iz razlocnih krajev, on v svojem jaz v svojem). ugotovila sva da zato poznava kar nekaj skupnih oseb! bila sem cisto iz sebe. pac wow! povedal mi je tudi, da igra violino. spomnim se, kako mi je rekel (on ma ful rad odbojko) da zeli mamo prepricat da bi lahko treniral odbojko ampak je njegova mami rekla da ga skrbi, da bi si pri odbojki poskodoval prste in ne bi mogel igrati violine. on je rekel da njega skrbi da bi si pri violini poskodoval prste in ne bi mogel igrati odbojke. tako sva se pogovarjala ze dolgo casa, nimam pojma koliko casa sva sedela tam, samo opazila sva da se je kar naenkrat zacelo temniti. tiste punce iskreno sploh nisem kaj dosti pogresala, saj sva se imela super, vseeno pa sva se sprasevala kje hodi.
"punca me je pred kratkim pustila." mi je rekel. i was like: wait what?? what should i say?? nisem vedla kako nej reactam, rekla sem zal mi je. spet sem bila kot zadeta, sploh se nisem zavedala casa ki je pretekel. dokoncno se je stemnilo in odpravila sva se notri. splezala sva cez okno, v galvni prostor in tam smo imeli spet zabavo, tokrat sicer zato, ker je bil zadnji vecer. bila sva ze zmenjena da ponoviva vcerajanji vecer. ko sva zlezla skozi okno so rekli, da so naju pogresali. ugotovila sva, da sva zamudila cas za telefone (na dan smo lahko imeli sam 30 min telefon, in sicer enkrat zvecer ko so nam ga dali). bilo je noro ampak bilo mi je vseeno. imela sva bolsi cas skupaj. notri sva se spet igrala tisto kot vceraj. pili smo kokakolo. spet so se ponovila custva od vceraj, bilo je kot da sva sama in da ni nikogar tukaj okoli, vesolje je najino! cas je tekel mimo ceprav se ga nisem zavedala. ura je bila 1 2 3 polnoc in spet so nas nagnali v sobe. pocutila sem se kot pijana, po stopnicah gor me je kar zanasalo (se dobro, da je ziga ze odsel in me ni gledal XD). ko sm prisla k puncam, sem ugotovila, da nisem edina "pijana". tudi ostale so bile pijane, ko sem prisla so se mi zacele smejati v glavo, prvo sm jih postrani gledala, kaj jim pa je, vendar sem bila kmalu tudi jaz na istem. smejale smo se vsemu, umirale smo, cisto vseeeee je bilo smesno! sklenile smo, da je en od ucitlov v kokakolo zamesal nekaj cudnega, ker smo se tako smejale! rekla sem jim, da jim moram nekaj povedati.
"ziga mi je povedal da ga je punca pred kratkim pustila" (nevem zakaj tocno, ne spomnim se kaj tocno je bilo ampak na zacetku tabora je ziga veljal za zalostnega fanta ali nekaj taksnega). in ne boste verjeli, kaksen ucinek je ta poved pustila! punce so se zacele jokati. mogoce se slisi cudno, ampak takrat so bile res skrajnosti custev, in to vseh, tudi sama sem bila v vrtincu custev. rekle so, da je zelo lepo, da je v meni nasel osebo ki ji lahko zaupa in da bi mogla biti ponosna nase. vprasale so me, ce mi je ziga vsec. rekla sem... ne. vem, zdaj to besedo tako obzalujem, res so bile super punce, resss fajn ampak mislila sem da se najina skupnanpot z jutrisnjim dnevom koncuje. povedala sem jim tudi koliko skupnih ljudi poznava in vse. klepetale smo se dolgo v noc. rekle so, da bi mu mogla reci za fonsko. strinjala sem se z njimi ampak nisem vedela, ce mi bo uspelo. seveda nismo cel vecer samo jokale, potem smo se tudi smejale in si pripovedovale
zgodbe, ki so se nam zgodile. spat smo sle zelo pozno, okoli 4 zjutraj.
preden sem zaspala sem bila spet polna custev, tokrat res mesanih. bila sem vesela, navdusena, malo tudi zalostna da se ta tabor, ki je bil tako superrrr koncuje.

*ko sva sedela na tisti zabavi cisto sama in sem rekla, da se mi je zdelo kot da sva sama na tem svetu... no, ena res dobra prijateljica iz tega tabora, edina s katero sva ostali v stiku mi je zelo dolgo casa po tem povedala, da sva res izgledala kot da sva v drugem vesolju, da so naju vsi gledali in da so kar srcki leteli od naju. povedala je tudi, da so one medtem umirale od smeha in da je bil najvecji izziv pridet po stopnicah ker so se tako zelo smejale. v tisti cocacoli je res moglo nekaj biti

_________________
kako vam je bilo??
uff, prislo je kar dolgo se opravicujem, zelo sem se vzivela v zgodbo...