Vidim da plava za mano, zato bolj pohitim. Po nekaj minutah plavanja izgubim Briana za sabo in plavam mrtvaka. Tako sem naslednjih 5 minut, nato pa zaslišim glas:
»Hej? Si mrtva? Alo? Si ti tista, ki se je zabila vame?« odprem oči.
»Odvisno. Mogoče. Če si ti tisti, ki ni gledal okrog.« rečem.
»Aha. Živjo. Jaz sem James.« zaslišim glas in zagledam glavo sklonjeno nadme. Nagne se na stran in… …pade v vodo. Na srečo imam reflekse in se spretno umaknem od centra prizorišča.
»O fuj! Moje kopalke! Reši me James! Ne morem dihat!« zaslišim rezek glas.
»Daj no! Ne dramatiziraj. Moram pa priznati, da je tista punca spretna v plavanju.« reče in nasmejim se.
»Hvala za kompliment. Pomoč?« vprašam.
»Ni potrebe!« zaslišim Kaylo.
»Tvoja želja moj ukaz.« rečem in odplavam stran. Še dolgo slišim Jamesa kako se dere na Kaylo.
»Kako si jo lahko kar poslala stran? Najina edina možnost je bila. Tu bova ostala do konca življenja!«
»Res ne pomoči?« zakričim ko sem že daleč stran.
»Ne!!!!!!!!!!!!!!« zaslišim Kaylo. Gledam proti naši hiški. Iz nje pridrvijo: Brian, mama in Brianova prijatelja.
»Kar pojdite nazaj noter! Ne potrebujeta pomoči!« zakričim proti obali, mama skomigne z rameni ter odide.
»Daj no! Pridi nazaj!« slišim Jamesa.
»Tisto kar prvo rečeš tisto velja!« zavpijem nazaj. Ko sem že pri hiški še vedno slišim Jamesa, ki se dere na Kaylo:
»Nesposobna si! Kar odsloviš ljudi!« vpije.
»Hej! Ta punca mi je uničila življenje!« zavpije Kayla. Kayla si je našla pravega fanta. Obadva sta enako neumna. Lahko bi enostavno se potopila in prišla ven! Ampak tega jima ne povem. Želim, da se še malo matrata. Dolgo v noč, ko že ležim v postelji ju poslušam:
»Pa daj no! Na 123 dvigneva!« zakriči James, kakor, da ne stojita čisto eden pri drugemu. Zaslišim glasen bum.
»Au!!!! Moja glava! Si res tako nesposobna?« še vedno slišim Jamesa. Počasi zaspim.

Hej!
Ta del je bil malo smešen.
Justin: https://i.pinimg.com/originals/cb/cd/5c/cbcd5c14b85b9cd47a7ff9e3f4ca29f9.png
Če vam je všeč: lajkaj, komentiraj IN se naroči name!!!
Lp. Ilovecandy