//Najprej bi se rada globoko upravičila vsem ki ste čakali na novi del. Ampak zaradi šole in drugih obveznosti sem popolnoma pozabila na to zgodbo. Upam da razumete. Drugače ne vem kdaj bom naslednjič objavila novi del, ampak če gre vse prav bi moral priti nov del za božič in tudi tisti del zgodbe bo vseboval božič. Drugače vem da teh nekaj delov se bo zdelo kot da so zelo na hitro narejeni, ampak to je zato ker tu ni zares nobene zgodbe ki bi se dogajala in žal se še nisem odločila kako bo šla zgodba naprej točno. Imam idejo kako bi se lahko zakjučla, ampak nič več kot to. Če imate idejo za kakšen manjši ali večji dogodek, lahko to napišete v komentarje.\\
Aurin avto je zavil na dvorišče in me zbudil. Gledala sem namreč zelo dolgočasen filem in očitno sem zaspala. Pomela sem si oči in se pretegnila, ko sem zaslišala kako se je kluč obrnil v kjučavnici. "Hej! Elis! Ne boš vrjela kaj se mi je zgodilo!" je Aura zaklicala takoj ko je odprla vrata. "Kaj?" sem vpašala z zaspanim glasom. Aura je vstopila v dnevno sobo, se zazrla vame in se nato nasmehnila. "Dobila sem ti službo. Zelo dobro plačajo in niti trudila se nisem. Slučajno sem opazila plakat, ki je pravil da iščejo nove uslužbence in ker sem stara prijateljica lastnika, sem se lahko takoj zmenila, da prideš delat. Midva sva bila sošolca v osnovni šoli. Ha, kdo bi si mislil." Dvakrat sem pomežiknila. "Čakaj, nisi mi povedala kje je ta služba" semprevidno rekla. V mislih sem si ponavljala: prosim, bodi nekaj dobrega, prosim, bodi nekaj dobrega, znova in znova. "Aja, seveda. Kako sem lahko tako pozabljiva. Pozabla sem reči najbolj pomembno stvar. Ha ha. Upsi. No ja, bila boš smetar in rabiš pobirat semeti v vel-" "Smetar!? Resno?! Od vseh poklicev?" sem se začudila. Kdo bi hotel biti smetar? " Ja, zdaj pa bi mi lahko pustila, da povem dokonca. Delala boš v velikih mestih. Različno od dneva do dneva. Amapk ker rabiš še vedno bit v šoli in lahko delaš samo popoldne in med vikendom pač rabiš neko službo ki plača dosti. In zato ker nihče noče bit smetar. Še posebej ne za taka velika mesta, si lahko ti." Zavila sem z očmi. Resno? "Drugače če ti to ni všeč, lahko seveda greš in si sama najdeš službo, ki plača tako dobro ali bolje." je rekla in se jezno nasmehnila. " Ampak to seveda ni problem zate, ker si tako zelo znana oseba in vsi bi ti ponujali službe. Saj smo v času ko je najto službo tako zelo lahko. Ane?" je srkastično nadaljevala. Zavzdihnila sem. "Velja, sprejela bom to službo." Aura se je ponovno nasmehnila in mi izročila nekaj listov papirja. "Izpolni tole, jutri po šoli greš na ta naslov," pokazala je na naslov napisan na enem izmed listov "in potem začneš žd takoj delati. Sicer je malo stran od šole, ampak če greš z avtobusom še malo naprej, boš imela le kakih 10 minut hoje." Ponovno sem zavzdihnila. Že sem vedela, da to ne bo bilo lahko. Ampak kaj drugega sem imela na izbiro. Ne morem vedno biti odvisna od Aure. To res ne bi bilo uredu.
Aurin avto je zavil na dvorišče in me zbudil. Gledala sem namreč zelo dolgočasen filem in očitno sem zaspala. Pomela sem si oči in se pretegnila, ko sem zaslišala kako se je kluč obrnil v kjučavnici. "Hej! Elis! Ne boš vrjela kaj se mi je zgodilo!" je Aura zaklicala takoj ko je odprla vrata. "Kaj?" sem vpašala z zaspanim glasom. Aura je vstopila v dnevno sobo, se zazrla vame in se nato nasmehnila. "Dobila sem ti službo. Zelo dobro plačajo in niti trudila se nisem. Slučajno sem opazila plakat, ki je pravil da iščejo nove uslužbence in ker sem stara prijateljica lastnika, sem se lahko takoj zmenila, da prideš delat. Midva sva bila sošolca v osnovni šoli. Ha, kdo bi si mislil." Dvakrat sem pomežiknila. "Čakaj, nisi mi povedala kje je ta služba" semprevidno rekla. V mislih sem si ponavljala: prosim, bodi nekaj dobrega, prosim, bodi nekaj dobrega, znova in znova. "Aja, seveda. Kako sem lahko tako pozabljiva. Pozabla sem reči najbolj pomembno stvar. Ha ha. Upsi. No ja, bila boš smetar in rabiš pobirat semeti v vel-" "Smetar!? Resno?! Od vseh poklicev?" sem se začudila. Kdo bi hotel biti smetar? " Ja, zdaj pa bi mi lahko pustila, da povem dokonca. Delala boš v velikih mestih. Različno od dneva do dneva. Amapk ker rabiš še vedno bit v šoli in lahko delaš samo popoldne in med vikendom pač rabiš neko službo ki plača dosti. In zato ker nihče noče bit smetar. Še posebej ne za taka velika mesta, si lahko ti." Zavila sem z očmi. Resno? "Drugače če ti to ni všeč, lahko seveda greš in si sama najdeš službo, ki plača tako dobro ali bolje." je rekla in se jezno nasmehnila. " Ampak to seveda ni problem zate, ker si tako zelo znana oseba in vsi bi ti ponujali službe. Saj smo v času ko je najto službo tako zelo lahko. Ane?" je srkastično nadaljevala. Zavzdihnila sem. "Velja, sprejela bom to službo." Aura se je ponovno nasmehnila in mi izročila nekaj listov papirja. "Izpolni tole, jutri po šoli greš na ta naslov," pokazala je na naslov napisan na enem izmed listov "in potem začneš žd takoj delati. Sicer je malo stran od šole, ampak če greš z avtobusom še malo naprej, boš imela le kakih 10 minut hoje." Ponovno sem zavzdihnila. Že sem vedela, da to ne bo bilo lahko. Ampak kaj drugega sem imela na izbiro. Ne morem vedno biti odvisna od Aure. To res ne bi bilo uredu.
Moj odgovor:
Nesreča
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Starši
Zdravo! Jaz imam probleme z družino. Če mogoče veste, kako se to lahko spremeni, mi prosim napišite, saj sem že res obupana.
1. Starši me silijo v stvari, ki jih ne želim delat. Zato že nekaj časa razmišljam o pobegu od doma, saj dojemam, da nikoli ne bom imela besede kaj odločiti sama. Kaj mislite?
2. Vse kar je narobe, mislijo, da je moja krivda, zato pogosto dobivam kazni, kot so npr. pripor v sobi, brez telefona ali računalnika za mesec itd. Kako naj dokažem, da nisem kriva?
3. V šoli sem odličnjakinja in zato dobivam same petice. Ampak so starši bolj ponosni na mojega brata, ki ima sicer slabše ocene. Za nagrado ga peljejo v restavracijo, zame se pa ne zmenijo. Kaj naj naredim, da pridobim njihovo pozornost?
Upam, da boste lahko pomagali, saj sem sama že čisto izgubljena. :disappointed:
1. Starši me silijo v stvari, ki jih ne želim delat. Zato že nekaj časa razmišljam o pobegu od doma, saj dojemam, da nikoli ne bom imela besede kaj odločiti sama. Kaj mislite?
2. Vse kar je narobe, mislijo, da je moja krivda, zato pogosto dobivam kazni, kot so npr. pripor v sobi, brez telefona ali računalnika za mesec itd. Kako naj dokažem, da nisem kriva?
3. V šoli sem odličnjakinja in zato dobivam same petice. Ampak so starši bolj ponosni na mojega brata, ki ima sicer slabše ocene. Za nagrado ga peljejo v restavracijo, zame se pa ne zmenijo. Kaj naj naredim, da pridobim njihovo pozornost?
Upam, da boste lahko pomagali, saj sem sama že čisto izgubljena. :disappointed:
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(177)
Srednje.
(131)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
.............le, da je mrož malce bolj prijazen ...
kaj da hel je toooooooo :joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::rofl::rofl::rof