Živijo! Jojj, vem, vem rekla sem da bo prihajalo ob sredah in nedeljah:disappointed_relieved:. zgleda da tako ne bo šlo, zato tole pričakujte bolj 2krat na teden:smirk:. Pa začnimo.

Po koncu pouka, sva se z Lilly odpravili k jezeru. Za september je bilo precej toplo in sončno,zato sva se ulegli na mehko travo in se kopali v sončnih žarkih. Gledali sva oblake in klepetali. ‚Ta pa zgleda kot profesor Neville!’ se je zasmejala Lilly in pokazala na širok oblak.
‚Veš da sta moja starša njegova prijatelja?’ je kar malo ponosno povedala. Zasmejala sem se.
‚Ne nisem vedela.Sicer pa ta oblak bolj spominja na profesorico Margaret. ’
Še nekaj časa sva se smehljali in opazovali oblake.

Odprla sem oči. Hah, zaminivo, od kdaj so v naši sobi lučke, sem se vprašala. Pomencala sem si oči in bolje pogledala. Čakaj, saj to so zvezde in to,... je luna in,..zgrozila sem se. Zunaj je bila noč. Verjetno sva zaspali, nihče pa naju ni opazil in zbudil, sem pomislila. ‚Lilly! Lilly, zbudi se!’ sem šepnila. ‚Huhh?’, je zastokala . ‚Lilly zaspali sva. Zunaj! ’ sem rekla, zdaj že bolj na glas.
‚Lilly se je očitno dojela, da ni v postelji, saj se je hitro dvignila in vprašala; Kje sem?!
‚Zunaj, saj ti govorim! Zaspali sva!’


‚Jojj ne, je spet zastokala Lilly, ko je dojela. Kako bova prišli notri, brez da naju bi kdo opazil?! Če naju bo, bo Gryffndor izgubil vsaj 50 točk! Tudi če jim poveva kaj se je zgodilo.’je zdaj zaskrbljeno dejala Lilly.
Jaz pa sem že tekla proti šoli.
Lilly me je kmalu dohitela in skupaj sva se zmuznili noter. Poskusili sva pridržati vrata, da se ne bi s treskom zaprla, a nama ni čisto uspelo. Zvok pa vendar ni bil dovolj močan da bi koga zbudil. Hitro sva stekli po stopnicah navzgor, nato levo, spet navzgor, desno, nato levo in spet navzgor in bili sva izgubljeni.

lp:ribbon: in vesele praznike:christmas_tree::sparkler::sparkles::tada:!