*b*13. poglavje – Slovo*b*
*i*Poznam le eno dolžnost; ta je, da ljubim. - Albert Camus*i*

»Brayan, strah me je.«
»Česa?«
»Smrti.«

*i*Tiste noči je bilo bombardiranje hujše kot po navadi. Z mamo sva v strahu ležali druga ob drugi in molili, da bi preživeli noč. *i*
*i*Takrat sem se prvič zavedla kako blizu sem smrti. In bilo me je strah. Bilo je kakor da bi se mojega srca držala jeklena roka in ga stiskala. Stiskala…*i*
*i*Še tesneje sem se oklenila mame. Nekoliko je zaleglo, a ne dovolj. Tudi njeno srce je trepetalo, tudi ona se je bala. In zopet sem si, kakor že neštetokrat, zaželela, da bi imela ob sebi očeta. Pravega očeta, ki bi me pobožal s svojo mehko dlanjo in naju z materjo potegnil v objem ter rekel 'Rad vaju imam, vse bo še dobro' pa čeprav morda ne bi bilo. In potem bi me zazibal v sen, čeprav bi zunaj mene divjala vojna.*i*

*i*Toda očeta ni bilo, le midve z mamo.*i*
*i*Še bolj sem privila noge k sebi, še bolj sem se zvila med odeje. Moje telo je trepetalo še bolj in jeklena roka je še kar stiskala. Stiskala… Vse dokler se na obzorju niso zopet pojavili prvi jutranji žarki in se je hrup od zunaj polegel. Takrat sva si z mamo oddahnili. Preživeli sva. *i*

*i*In tako je bilo naslednjo noč.*i*

*i*In naslednjo.*i*

*i*In nato še eno.*i*

*i*Vsako noč se je zgodba tega večera ponavljala. Vsako noč se je jeklena roka vrnila. Vse dokler naju niso nekega dne odpeljali vojaki. Vse sva pustili za sabo: dom, sosede, preteklost, svobodo,… Le jeklena roka je ostala. *i*

⋆⋅☆⋅⋆

Gledal sem kako počasi ugaša. Kako jo korak za korakom zapušča življenje. A ni smela umreti. Ne. Z njo bi umrl tudi del mene. Tako sem upal, da bo vse še dobro, da je vse to le utvara, nočna mora iz katere se bom vsak čas prebudil.

Sedel sem ob njej in opazoval njen bledi obraz. Spala je. Njene prsi so se enakomerno dvigale in spuščale, ter kazale znake življenja. Nenadoma je počasi odprla oči. Ko me je zagledala se je nasmehnila in zdelo se je, kakor da bi se valovi v njenih očeh zopet prebudili.
»Brayan…« je slabotno dejala.
»Ana…« sem rekel. Podala mi je roko in prijel sem jo, ter jo močno stisnil kakor, da jo bom zdaj zdaj izgubil. Oči so mi napolnile solze.
»Zakaj jočeš?« me je vprašala s svojim nedolžnim glasom in tedaj sem se zlomil. Napolnili so me vsi spomini na trenutke, ki sva jih preživela skupaj, na poglede, besede, dotike,… Solze so mi, kakor v potokih polzele po licih in nisem jih ustavljal. Pustil sem jim prosto pot.
»Zakaj ti Anna, zakaj ne jaz?« sem dejal s hlipajočim glasom.
Nasmehnila se je. »Brayan… Živeti boš moral tudi, ko mene ne bo več in…«
»Ne,« sem jo ustavil, »ne govori tako. Seveda boš. Ozdravela boš, vse bo še dobro, samo… Ne zapusti me… Rad te imam…« Ulile so se mi solze, ona pa je z roko segla proti njim ter mi jih brisala z lic.
»Tudi jaz te imam, Brayan. Tudi jaz te imam rada…«

Nato je počasi segla proti mojemu obrazu. Z dlanjo me je nežno pobožala po licih, ter mi z vršički svojih prstov obrisala solze. Nagnil sem se proti njej, ona pa se je z glavo približala meni. Za trenutek sem obstal in opazoval njene prekipevajoče se oči. Usta je imela razpotegnjena v droben nasmešek, ki je v njenih licih ustvaril drobne, a prikupne jamice.
Samo še milimeter je bil med nama. Milimeter, ki sva ga že naslednji trenutek premagala. Najine ustnice so se prepletle, najina nosova staknila v eno. Počasi sem jo okušal z vsem svojim telesom, z vsemi svojimi čuti sem okušal njeno sladkost, njeno toploto. Ljubkoval sem jo s poljubi in ji z njimi skušal povedati česar besede niso mogle.
»Ljubim te,« sem dejal, ko sem se nekoliko odmaknil od nje.
Ni odgovorila. Samo segla je proti meni in me zopet poljubila.

------------------
Bruh, zadn del je biu objavlen 20.2. jp, cist sm pozabla na tole mojo zgodbo, k sm se pa koncno spovnla nanjo pa je inspiracija kr nekam zginla. Iskreno se usm opravicujm... Za opravicilo je tale del bolj romanticen pa upam da dost da se vm oddolžim. zdj bom probala it kr nouga pisat, da bo drug tedn ze objaulen, ampak nc ne oblublam...
Btw, ce do takrt naute mogl čakat mam pa za vs kr nekej predlogov zgodb, ki jih lahko še berete tukj:

~ MŽIN od Like emojis: https://www.pil.si/forumi/pisalnica/med-zivim-in-nezivim/20
~ My love, my life od Sophie: https://www.pil.si/forumi/pisalnica/my-love-my-life/25
~ Lost in thoughts od Shine: https://www.pil.si/forumi/pisalnica/lost-in-thoughts-2/9
~ Skrivnosti mesta Ravenwood od SWS_lover: https://www.pil.si/forumi/pisalnica/skrivnosti-mesta-ravenwood/13
~ Rožni cvet noči od Fleurdesie: https://www.pil.si/forumi/pisalnica/rozni-cvet-noci/21
~ Nedotakljivi od Hermi: https://www.pil.si/forumi/pisalnica/nedotakljivi
~ Pogubljeni od d7stq1ny: https://www.pil.si/forumi/pisalnica/pogubljeni-1/5

Heh, ce sm kksno pozabla se opravicujm, ampak je kr velik dobrih zgodb tukej. ce ne bom pa se naslednjic kej dodala :) Morm vm povedat da nnekatere od zgoraj navedenih Pilovk niso ravno redne pri pisanju tk da preberte njihove zgodbice pa jih mal spodbudite, da grejo pisat naprej (tut js vm bom full hvaležna <33) :)

No ja, toj to. Upam, da ta spis tukj ne bo dolši od tega poglauja... Huh, nwm ka nj se recm tko da cauu <33