PisalnicaČas in jaz - princesa 1. del
2
»Kako naj prepričam mamo, da mi bo dovolila zapustiti grad?« se ves čas sprašujem v svoji sobi.
Enkrat na glas, drugič po tiho. Saj me tako ali tako nihče ne sliši. Ves čas sem sama tu. Tičim na gradu, se šolam in dvakrat dnevno vidim svoje brate in sestro. Rada bi, da bi bilo kot nekoč, ko sem bila še mlajša in smo se jaz Luke in Brandon lovili po gradu. Ampak, nikoli več ne bo tako, s tem se moram sprijazniti. Dobila sem še mlajšo sestro in brata, na katera moram paziti, ko staršev ni doma. Seveda imamo varuške, ampak mama in oče želita, da se jaz naučim paziti otroke.
Do osemnajstega leta imamo varuške, jaz jo imam še vedno. Vsak, dan pride v mojo sobo in mi začne težiti. Včasih man včasih več. Luke in Brandon sta dovolj stara, da je ne rabita več. Po eni strani bom vesela, ko je ne bom več imela po drugi pa ne. Mary je z mano že vso življenje – 16 let. Na njo sem bolj navezana kot na starše. Mary preživi skoraj cel dan v moji bližini, razen zjutraj me pusti dve uri samo in zvečer.
Na vrata moje sobe je potrkala Mary. »Oh, je res že toliko ura?« Sploh se ne trudim odgovoriti, ker bi tako ali tako vdrla v sobo z dovoljenjem ali ne. Vedno je oblečena v črno obleko z belimi obrobami in vzorci od metuljev pa do snežink. »Res ne vem, ima teh oblek na milijone?« Pogosto si zastavljam vprašanja na katere ne dobim odgovora. Mogoče je tako bolje. Mary si je ogledala mojo veliko, razkošno sobo v oranžni barvi. Sama obožujem to barvo, zato sem si tudi sobo tako uredila. Nisem imela dosti besede pri tem, ampak, ko sem jo dobila sem povedala vse kar sem imela v mislih. Očitno je danes preverjanje sobe. »Oh, čisto sem pozabila, morala bi reči, da bi mi zlikala in pospravila obleke. Upam, da ne bo pogledala omare.« Občutek imam, da bo danes slab dan. Mary še nekaj časa stoji in si nekaj zapisuje.
»Gospodična Annelie Evelina Sophie,« z umirjenim glasom reče Mary.
Hi<3
Torej tole sem napisala že nekaj časa nazaj, pa nisem bila toliko aktivna da bi lahka objavla. Tole je moja nova zgodbica.
Vem, da sem za glavno junakinjo izbrala najbolj zakomplicirano možno ime ampak se nisem moga odločit med temi tremi pa sem dala kr vse. Moja napaka.
Prosim, če napišete kako se vam je zdelo in, če želite, da še objavljam.
ly
#bunny
Enkrat na glas, drugič po tiho. Saj me tako ali tako nihče ne sliši. Ves čas sem sama tu. Tičim na gradu, se šolam in dvakrat dnevno vidim svoje brate in sestro. Rada bi, da bi bilo kot nekoč, ko sem bila še mlajša in smo se jaz Luke in Brandon lovili po gradu. Ampak, nikoli več ne bo tako, s tem se moram sprijazniti. Dobila sem še mlajšo sestro in brata, na katera moram paziti, ko staršev ni doma. Seveda imamo varuške, ampak mama in oče želita, da se jaz naučim paziti otroke.
Do osemnajstega leta imamo varuške, jaz jo imam še vedno. Vsak, dan pride v mojo sobo in mi začne težiti. Včasih man včasih več. Luke in Brandon sta dovolj stara, da je ne rabita več. Po eni strani bom vesela, ko je ne bom več imela po drugi pa ne. Mary je z mano že vso življenje – 16 let. Na njo sem bolj navezana kot na starše. Mary preživi skoraj cel dan v moji bližini, razen zjutraj me pusti dve uri samo in zvečer.
Na vrata moje sobe je potrkala Mary. »Oh, je res že toliko ura?« Sploh se ne trudim odgovoriti, ker bi tako ali tako vdrla v sobo z dovoljenjem ali ne. Vedno je oblečena v črno obleko z belimi obrobami in vzorci od metuljev pa do snežink. »Res ne vem, ima teh oblek na milijone?« Pogosto si zastavljam vprašanja na katere ne dobim odgovora. Mogoče je tako bolje. Mary si je ogledala mojo veliko, razkošno sobo v oranžni barvi. Sama obožujem to barvo, zato sem si tudi sobo tako uredila. Nisem imela dosti besede pri tem, ampak, ko sem jo dobila sem povedala vse kar sem imela v mislih. Očitno je danes preverjanje sobe. »Oh, čisto sem pozabila, morala bi reči, da bi mi zlikala in pospravila obleke. Upam, da ne bo pogledala omare.« Občutek imam, da bo danes slab dan. Mary še nekaj časa stoji in si nekaj zapisuje.
»Gospodična Annelie Evelina Sophie,« z umirjenim glasom reče Mary.
Hi<3
Torej tole sem napisala že nekaj časa nazaj, pa nisem bila toliko aktivna da bi lahka objavla. Tole je moja nova zgodbica.
Vem, da sem za glavno junakinjo izbrala najbolj zakomplicirano možno ime ampak se nisem moga odločit med temi tremi pa sem dala kr vse. Moja napaka.
Prosim, če napišete kako se vam je zdelo in, če želite, da še objavljam.
ly
#bunny
Odgovori:
Moj odgovor:
Nevem1234
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
UMETNIŠKA GIMNAZIJA
Hej js sm 9. razred pa se rabm za srednjo odločt. Mislm sicr da bom šla na gimnazijo sam igram tud violino pa sm sam tk razmišlala če bi šla mogoč na umetniško gimnazijo v Novem mestu. A kdo mogoč ve, če je v Novem mestu tutumetniška gimnazija ker sm najdla razpis za leto 2010/11 sam za letos pa ne. Tk da a mogočm kdo ve kej o tem al pa če so preizkusi nadarjenosti pa če je težko, kakšen je ta preizkus, a morš znat teorijo pa na inštrument neki zaigrat in kaj moraš zaigrat, npr. za violino? Zk ful bi mi pomagal, lahko tut napišete če ste mogoč v Ljubljani na konservatoriju al pa kšni drugi umetniški gimnaziji.Pa kaj je razlika konservatorij pa umetniška gimnazija? Pa najbolj pomembno kakšni so preizkusi nadarjenosti pa če so izi za opravit al moraš res znat?
