Živijo! Her je že DOLGO časa nazaj napisala prvi del najine skupne zgodbe, jaz pa sem imela ogromno dela. Zato je tule končno nov (2.) del. Tukaj je prvi del: https://www.pil.si/pisalnica/objava/ce-bi-bil-svet-obrnjen-na-glavo
Zdaj pa gremo kar na zgodbo. Uživajte v branju!
______

Deklica je odprla usta, a izustila ni niti besede. Kot bi bila njena usta že vrsto let suha, kljub morju, ki jo je obkrožalo. Poskušala in poskušala je reči kaj, a ji ni uspelo. Potegnila je zrak vase, vendar se njena pljuča niso razširila. Voda ji je vdrla v usta in počasi prebila alge, ki jih je imela v ustah. "Ogabno." Si je mislila deklica, vendar je še vedno poskusila ugotoviti kako za vraga lahko diha pod vodo. Ja, imela je škrge, ampak kako delujejo? Ko je vdihnila, je čutila le dirajočo vodo, ki ji je napolnila telo in v nekem trenutku je dobila prepotreben kisik. Zdaj je poskušala kaj izustiti in uspelo ji je izreči en samcat kratek rezek "A." Vse robe okoli nje so se ustavile in jo pogledale, nato pa - namesto da bi se razbežale - prišle bliže in si začele ogledovati prebujeno bitjece. "Halo?" Je rekla deklica.
"Water govori! Water govori!" Je nato zaslišala nekaj sto glasov in se kozrla okoli sebe. Pogled se ji je ustavil na njenem telesu. Bila je precej večja, kot so se ji dovoljevali spomniti zbledeli spomini. Tudi prosto gibanje nog ni prišlo v poštev. Water - kakor so jo klicale robe - je nerodno zaplavala in kmalu spet pristala na morskih tleh, ampak hej, gibanje je to le bilo! Mišice so jo pri premikanju neznansko bolele, vendar je ob drsenju po vodi začutila nenavadno svobodo in zato se je prisilila ponovno pognati navzgor. Tokrat ji je šlo veliko bolje, saj je delno ugotovila čemu so namenjene roke. Ribe so se gnetle okrog nje in se - kot je lahko razbrala Water - vprašujoče spogledovale. Nenadoma je ves zaliv utihnil. Šele zdaj je Water ugotovila, kakšen hrup so v resnici delale morske živali. Ozrla se je. Vse živali so bile pri miru, niti en majcen mehurček ni bil spuščen na površje... površje! Kaj je na površju? Water si je silno želela zaplavati navzgor, vendar jo je na mestu zadržalo dejstvo, da se nihče v zalivu ne premika, vse je v popolni tišini.
Nenadoma pa je v daljavi zagledala premikajoče se bitje. Bitje je prihajalo bliže in bliže in Water je bila sedaj že popolnoma prepričana, da je namenjeno k njej. Kmalu je ugotovila, da je bitje strašansko star želvak. Želvak se je ustavil pred njo, in začel govoriti.

No, to je bil nov del! Upam da je bil kaj prida, v komentarje pa napišite, kaj mislite da je želvak povedal Water? Lajkajte zgodbo, če vam je všeč, naslednji del pa z zaupanjem prepuščam Her.
Lp, No Name