Heyy. Danes je drugi december tako, da sem napisala nov del zgodbe.
prvi del: https://pil.si/pisalnica/objava/christmas-miracle

Ležala je na postelji in gledala v strop. Ura je pravkar odbila polnoč, ona pa še kar ni mogla spati.
Opazovala je luno, ki je sijala na Moonhold. Kljub pozni uri ulice niso bile nikoli prazne. Vedno se je po njih sprehajal kdo, ki je delal do poznih ur, potem pa si privoščil kavo v kavarni na vogalu, ki je bila odprta 24 ur na dan.
Iz četrtega nadstropja je imela dober razgled na peto avenijo v moderni četrti mesta v kateri je živela.
Iz zamišljenosti jo je prebudilo trkanje na vrata. Opazovala je kako se kljuka dviga in spušča, nato pa je skoznje stopila drobcena postavica. Bila je Holly.
"Kaj počneš tukaj? Že zdavnaj bi mogla spati" presenečeno je gledala mlajšo sestrico, ki je počasi stopala proti njej.
"Ne morem spati" kot bi ji brala misli je nato dodala "nočem k mami in očiju, pri tebi bi bila rada".
Faith je skomignila in pokazala na mesto na postelji zraven nje. "Potem pa pridi".
Nasmehnila se ji je in legla poleg nje. Faith jo je nežno pobožala po glavi in deklica je v trenutku zaspala v njenem objemu.
Nekaj časa je opazovala spečo sestrico, ki se je zdela kot majhen angelčem.
Nato je še sama legla in zaspala z obrazom v kodrih sestrice.

Ko se je zjutraj zbudila Holly ni bilo več pri njej. Predvidevala je, da se je zjutraj zbudila in odšla iz sobe. Ko je pogledala okoli sebe je prestrašeno ugotovila, da sploh ni v svoji sobi.
Postelja v kateri je ležala je bila ogromna in odeta v rdeče - belo posteljnino. Tla na katerih je stala trenutek kasneje pa so bila odeta v mehko belo preprogo. V kotu levo je stala pribljižno meter in pol visoka smrečica z okraske in pisanimi lučkami.
Bilo je prelepo. Skoraj preveč, da bi prestrašeno ugotavljala kje je in kaj počne tam. Toda soba jo je osupnila. Nemo je opazovala bele zvezde ki so kot 3D okraski visele na steni. Na oknih so bile zagrnjene zavese v sivi barvi tako, da so v sobo spuščale le malo svetlobe, dokler so bile zagrnjene.
Bilo je kot, da bi se znašla v božičkovi spalnici.

"Lepo je kajne" sunkovito se je zasukala. Na vratih je stal fant približno njenih let. Samozavestno je stal ob vratih in se naslanjal na podboj.
Njegovi temno rjavi lasje so se lepo podali k medeno rjavi polti in čokoladnim očem.
"Kdo si ti? Kje sem? Zakaj sem tukaj?" Vprašanja so kar bruhnila iz nje. Toda fant se je samo zasmejal in se pomaknil en korak proti njej.
"Na severnem polu si. In mimo grede, Božiček me je poslal naj te zbudim, zato se podvizaj, nimam časa za take punčare kot si ti"
"Božiček? Če se zdaj še delate norca iz mene... kdo sploh si?" Nejeverno ga je gledala. Nekdo se je verjetno šalil z njo.
"Ja. Je tako težko verjeti?" Je rekel in zavil z očmi. Njeno vprašanje pa zopet preslišal.
"Pravzaprav ja" pomenljivo ga je pogledala.
"Samo pridi. Vse boš razumela, ko se srečaš z božička" odprl je vrata, da se je pokazal hodnik iz katerega je zevala rdeča barva.

Ko je odprl vrata njene sobe je pričakoval nekoga popolnoma drugega. Rekli so mu, da je dekle upornica vendar, ko je stopil v sobo je zagledal dekle, ki izgleda kot tiste, ki v filmih delijo piškotke celi šoli.
Tudi zdaj ni izgledala popolnoma nič uporniška. Z golo radovednostjo na obrazu se je razgledovala po hodnikih z visokimi stropi in vse polno okraski.
Hotel ji je nekaj reči, karkoli samo, da bi prekinil tišino. Vendar nekaj na njenem obrazu mu je kljub milini pravilo, da bo bolje, če ne bo nič rekel.
In tako sta se v tišini odpravili proti Božičkovi pisarni.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Žal nisem registrirana, zato ni nekaterih "ugodnosti" kot so naročanje na profil itd. Vseeno upam da boste brali.
Ali mislite, da gre za potegavščino ali ne?