Hojla, tule je slovenska verzija. Bi pa povedala, da se bo mogoče komu čudno zdelo, da o Azar govorim, kot da je več oseb. To je zato, ker uporabljajo they/them zaimke, ki pa v slovenščini zvenijo malo smešno;)
______________________________
*b* PRVO POGLAVJE*b* (1. del)

*modra*TWs za to poglavje:*modra*
droge, nasilje/bullying, sovražni govor in slurs (žaljivke usmerjene proti določenim skupinam ljudi), prepiranje, družinske težave, omembe: samopoškodovanja, samomora, kajenja
______________________________

*b*Olivia*b*

Na vse pretege se trudim hkrati obuti čevlje in zapreti jakno. Spet bom pozna.
Ker hitim, doma pozabim svojo labelo, ampak k sreči prispem v šolo pravočasno.

Ko prihitim v učilnico, odvržem torbo na tla in osebo, ki sedi poleg mene, rahlo boksnem v ramo.
"Hejla, zguba!" rečem v hecu.
Zavijejo z očmi in se nasmehnejo.
"Tudi tebe je lepo videti, Liv."
Zasmejim se in nato vprašam:
"Je Aiden tukaj?"
"Nope, najbrž se nekje v mestu zadeva."
"Prav imaš. Samo upam da ni sam. Saj veš kako neroden postane, ko je v oblakih"
Nagradijo me z nasmehom in se vrnejo h knjigi, ki so jo brali preden sem prišla.

Azar Lee. Moj najboljš prijatelj že od tretjega razreda in največji zasvojenci s knjigami, kar jih poznam.
So panseksualni in se indentificirajo kot ne binarna oseba. So temnopolti in precej majhni. Večino časa imajo lase spletene v ogromno tankih kitk in po pravici povedano, sem grozno hvaležna, da so upštevali moj nasvet in si nehali ravnati lase. Z njimi so izgledali kot nekakšen predšolski piflarček.
Edina stvar, ki jo kadarkoli nosijo, so prevelika oblačila. Amapk vedo kako jih kombinirati, tako da pravzaprav izgledajo precej kul.
Imajo tudi hudo obliko anaksioznosti, zato ubistvu živijo od trave. Pravijo, da jih pomiri. Kar pravzaprav zveni smiselno. Kljub temu pa sovražijo alkohol in so vedno tisti prijatelj, ki poskrbi, da se vsi varno vrnejo domov po zabavi.
Prvič sva se srečala, ko so se v 3. razredu pririkazali v naši učilnici. Zamenjali so namreč šolo. Sama sem zadaj v razredu brala Harryja Potterja. Povsem nepričakovano, so se vsedli zraven me in mi začeli podajt predloge, za naslednjo knjigo, ki jo lahko preberem. Tako se je začelo najino prijateljstvo. Bili so moj prvi pravi prijatelj.
Kasneje v osmem razredu, je Aiden, ki je bil do takrat eden izmed ta priljubljenih otrok, priznal vsem da je bi. Njegovi "prijatelji", tega niso preveč dobro sprejeli. Tako se je takrat začel družiti z nama z Azar. Kasneje smo pridobili še nekaj prijateljev na neki zabavi in zdaj nas je pet takšnih, ki se ves čas družimo.

Učiteljica vstopi v učinlico in Azar zapre knjigo. Kljub temu da niso najvzornejši otrok, v šoli vedno poslušajo. Jaz nasprotno, si v ušesa vtaknem slušalke in utišam učiteljičin nadležen glas.

***

Po kosilu sem sama konec s šolo za tisti dan, Azar pa se še vedno mora udeležiti nekaj ur. Z slušalkami še vedno v ušesih, stopim skozi šolska vrata. Pohitela bom domov in odložila šolsko torbo. Potem bom poiskala Aidena in pokadila joint ali dva z njim.
Na žalost stvari ne gredo po načrtu.
Hodim in poslušam glasbo, ko zaslišim nekoga, ki kliče moje ime.
"Hej, Sanders!"
Zaprem oči in zavzdihnem. Takoj vem kdo je. Obrnem se in se znajdem iz oči v oči z rjavolasim fantom. Visok je in njegovo telo je očitno trenirano v fitnesu, če ne na nedolžnih osebah, ki so ga razjezile.
Max Stonem. In ni sam. Vsa njegova klapa je z njim. Stojijo nekoliko stran, medtem ko potrpežljivo čakajo na Maxov znak.
"Kaj hočeš?" vprašam, saj želim čim prej končati s tem.
Na obraz si nadene lažen, presnečen izraz.
"Zakaj tako čemerno? Si jezna name?"
Zavijem z očmi. Danes se mi res ne da ukvarjati s tem. Rahel nasmešek se mu prikaže na obrazu.
"Oh, samo slabe volje si. Kaj z črno majco in emo makeupom?"
Nosim samo eyeliner.
"Si spet depresivna? Daj no, pokaži nam zapestja."
Jeza začne brbotati v meni. Sovražim, ko to rečejo. Kako se lahko zafrkavajo iz takih stvari?
"Utihni, Max," rečem brez da razmišljam.
To je napaka. Nasmeh mu izgine z obraza.
"Razmišljaj preden rečeš, Sanders" pravi in stisne dlan v pest.
"Za tvoje dobro."
Njegova pest mi prileti v obraz. Vid se mi zamegli, čutim kako bolečina začenja cveteti.
Takoj ko to stori, se drugi premaknejo s svojih mest in me začnejo pretepati. Ob drugem udarcu se zgrudim na tla. Preden sploh pomislim, da bi vstala, me nekdo brcne v trebuh. Boksi in brce ne nehajo in ne nehajo prihajati in ko se končno ustavjo, se moram kaj dobro potruditi, da se ne onesvestim.
Max se prikaže pred mojim obrazom in poklekne.
"To dobiš, če si peder," izpljune.
"In naslednjiče ko se piskušaš ubiti, pridi do mene. Z veseljem ti bom pomagal."
Vstane in začne odhajati s svojimi prijateljimi. Slišim ga še reči: "Fucking emo," tik preden se onesvestim.
______________________________