13.Poglavje

Ob sončnem zahodu smo se odpravili domov. Prva sem hodila jaz. Xav in Crystal sta zaostajala. Zaljubljenci seveda. Pot sem si hitro zapomnila zato ni bilo problema. Za mano sta šla najmlajša sinova Topaz, čisto zadaj pa najstarejši.
Večinoma smo hodil v tišini, vsak je bil potopljen v svoje mislih.

Dolgočasila sem se, zato sem poskušala ugotoviti, kaj razmišljajo ostali. Brez, da bi kdo kaj slutil sem bila v njihovih glavah. O ne. Tole se ne mora končati dobro. Sploh pa nisem vedela, kako sem to storila. In zdaj bo problem, da se spravim ven. Čeprav me je zelo mikalo, da bi jim pokukala v spomine, sem se zadržala. Ni pošteno. Vdiranje v tujo zasebnost, ne bi bilo okej tudi v našem svetu. Ne.


Skušala sem se spomniti, kako sem zadnjič pri Karli zbežala ven. Menila sem, da mora biti tokrat podobno. Svoje misli sem morala odvezati z ostalimi. Nekaj mučenja je bilo prisotnega. Upala sem samo, da niso drugi tega opazili.
Počasi mi je zmanjkovalo moči. Z zadnjimi sem se uspela rešiti.

Odprla sem oči in spet sem bila tam kjer bi morala biti. Nisem čisto zavedala kaj se je zgodilo, no saj ni bilo važno.
Pokazale so se posledice tega dejanja. Hud glavobol in stiskanje v trebuhu. Super. Ravno danes Rose! Kako lahko zmeraj uničim dan.
Na hitro sem pogledala ostale tri. Malo so zaostajali, drugače pa jim ni bilo čisto nič jasno. Še dobro. Kar kamen se mi je odvalil od srca. Upočasnila sem korak, da bi jih počakal, medtem pa so bolečine pojemale. K meni je pristopil najstarejši izmed bratov.
"Hej Rose, a ne?" Joj kakšen lep globok glas je imel. Zaslepil me je. Spet sem se zazrla v njegove oči in njegov obraz. Čeden pa še kako.

Čez čas sem ugotovila, da čaka na moj odgovor. " Tako je" sem pritrdila. " Jaz pa sem Kevin. Nisva se uspela še spoznati" tako, kot njegova mati mi je ponudil roko. Nežno sem jo stisnila. Zelo je mehka sem se spomnila. Čudno a vse na njem me je na neki način privlačilo. Kevin pa, kot da ni nič opazil je nadaljeval pogovor. " Veš moji bratje so včasih pravi angelčki že drugič, pa pravi hudiči. Samo opozoriti sem te želel. Raje te ne bi predstavil, z mano se ne razumeta ravno dobro. Kakorkoli... glej tisti, ki ima medene lase je Jake, tisti ta drugi pa Mason. Toliko da veš." Z zanimanjem sem ga opazovala, kar predstavil me je drugim brez, da bi me vprašal če si tega tega želim - no seveda sem si, a nekaj na tem je bilo sumljivo. Od njega je sevala nova energija, drugačna.Nato pa sem se spomnila. Njegov dar. Moral je uporabljati svojo moč, da se je tako vedel. Zbrala sem misli ter poskušala najti njegovo avro. To je kot nekakšen neviden ščit okoli vsakega savanta in človeka. Na podlagi tega sem tudi prepoznavala moči. Njegova je žarela svetlo zlato. Četudi mu je nadvse pristajala pa nimam pojma, kaj bi lahko pomenila. Nenavadno nobenega nisem opazila s takšno avro. Kot da bi izžareval veliko energije... čakaj to je to! Energija. Imel je moč manipulirati z energijo. Hudo.

Ko sem ugotovila, kaj je njegov dar sem zaprla pot in se osredotočila kje hodim. Presenečeno sem obstala, ko sem v daljavi zagledala že našo hišo. Saj ne mora biti res, ne? Kako bi se lahko tako hitro vrnili... nenadoma sem za sabo zaslišala nek pogovor v telepatiji. Kevinova brata sta jo uporabljala.
'Hej Jake ne bi smel tega storiti. Dekle bo kaj posumila.' ' Pa saj še nikoli prej ni bila tu, kako si bi lahko zapomnila kako dolga je pot. Hotel sem le malo skrajšati, medtem ko sta bila onadva zasepljena drug v drugega. Naj te spomnim mimogrede, tudi ti ne bi smel tega storiti. Kevin bo jezen če izve.' ' Ah no prav. Ampak drugič te bom zatožil mami, če boš še kdaj to storil. Ti je jasno?' 'Povsem. Ampak zate enako velja. Tako si bova na istem.' 'Joj, samo ker si starejši še ni potrebno, da mi ukazuješ.' 'Sprejmi ali pa te bom zatožil, katremu misliš, da bo mama prej verjela ha?'
' Hej fanta menim, da ne bo nikomur od vaju verjela. Še vedno sta otroka...in otroci so včasih neiskreni...' ups, pa ne že spet. Izdala sem se. Fanta sta dvignila pogled. Gledala sta me kakor slona, ki je ušel iz kleti.
'Kako za vraga si slišala vse?' Me je ogovoril mlajši.
Nisem želela povedati, da je za to kriv moj dar, ker bi se me lahko ustrašila. Ostala sem tiho z zaprtimi usti.
Onadva pa sta še kar nekaj težila, čeprav sem ju ignorirala. Spomnila sem se Kevinovih besed ;lahko sta prijazna kot angelčka že drugič pa zlobna kot hudič; opomnila sem se, da bom morala enkrat preveriti še njuna darova. Nekam izmikajoča sta se mi zdela. No za Masona sem že vedela, da ima nekaj povezano s teleportacijo ali z nečim podobnim ( izdal se je v pogovoru, kateremu sem prisluškovala - vem ni bilo lepo)

"Sem slišal, da si savantka. Kakšen je tvoj dar?" A zdaj pa še on! Z očmi sem pogledala in zasledila, kako našpičena ušesa imata Jake in Mason. Če tako pomislim, kaj pa mi lahko sploh storita, saj sta še otroka, poleg tega pa odgovarjam Kevinu in njima.
" Moje moči še ne poznam tako dobro, ampak kar vem je da znam prepoznati dar ostalih in ga lahko uporabim zase oz. proti njim." Tiho je poslušal in čakal, da bi nadaljevala pa nisem. "Torej lahko prepoznaš tudi mojega in mojih bratov?" "Tako je, pravzaprav po pravici sem tvojega že ugotovila. Saj znaš obvladovati z energijo?" "Vau... Mislim da res je. Nikoli ne bi pomislil, da obstaja tudi takšna moč." "Vem ja, nekateri menijo, da je zelo iskana, sama pa ne vem čisto, če mi je to všeč. Če bi to izvedeli napačni ljudje, bi tistega lahko izkoriščali za zle namene." "Se strinjam, a priznati moraš, da je to res nekaj nadvse kul." "Morda je tebi, meni pa se tvoja moč zdi boljša od moje. Ti jo vsaj lahko uporabljaš... jaz...jaz pa naj, kaj počnem z njo?" "Ne pretiravaj. Veš vsak ima svojo prednost in slabost. Tako tudi jaz, lahko postanem zelo razdražen, če jo uporabljam preveč, saj porablajam del svoje energije." "Res? Nisem vedela." "Heh... še marsikaj ne veš o meni." "Na primer?" s svojim vprašanjem sem ga kar malo šokirala.
"... ... Na primer, da sovražim biti najstarejši. Mama potem od mene pričakuje nemogoče stvari: bodi priden sine, obnašaj se vedenju primerno, pazi na svoja brata, bodi vzor... čista beda" "Ja si moram kar predstavljati, kako te izkoristi za vsako malenkost."
Pogovor sva končala saj sem opazila, da smo prišli.
Nisem mogla verjeti, da je čas tako hitro minil.
Vstopili smo in spoznala sem, da sta se vrnila Vicktor in Traece. Traece je bil pri Diamond, Vicktor pa me je čakal na hodniku z mrkim izrazom. "Zakaj si tako resen Vick? Ste našli kakšno sled?"vprašam razburjeno. Upala sem, da se ne bodo več ukvarjali z menoj. Počutila bi se nekako krivo, če bi preveč časa porabljali za to."Težko rečem ravno sled. Našli smo kovček a v njem ni bilo dokumentov. Sklepamo lahko, da jih je nekdo ukradel." "Oh" nisem mogla skriti kančka razočaranja. "Glej odločili smo se, da dokler ti ne uredimo tvojih dokumentov ostaneš tukaj. Bo to v redu?" "Bo... samo..." "O hej Vick!" Kevin me je prekinil. Ravno sem hotela Vicku povedati, da hočem ostati tu za vedno, a na mojo nesrečo mu bom pač povedala kasneje.
"Zdravo Kevin. Čisto sem pozabil, da pridete že danes. Kakšen je bil let?" "Saj veš dolgočasen, kot vedno."

Karla je pokukala izza kuhinje. "Vicktor, če bi imel toliko manir in bi goste povabil na večerjo s tem bi mi olajšal marsikaj." "Takoj mati in oprosti mati." z ubogljivim obrazom nas je pogledal "Greste prosim na večerjo in naredite uslugo moji materi lepo prosim."
"Seveda pojdimo. Pozabili smo se ustaviti v restavraciji. Sestradan sem" "ššš. Samo ne povej tega Crystal. Xav bi naredil galamo zaradi tega." Sem ga na pol podražila, na pol opomnila.