2. Borova ulica 5
V Londonu na Borovi ulici, v hiši številka pet je bilo vse temno. V majhni in zaprašeni sobi, je na postelji ležal fant. Bil je majhen in suh. Imel je svetlo rjave lase in modre oči, ki so spominjale na morje. Gledal je v strop, pri tme pa na vsake nekaj časa pogledal skozi okno. Ulica, ki se je videla skozenj je bila meglena. Osvetljevalo jo je le nekaj svetilk, ki so še delovale in zaradi tega, je bila ulica videti nekoliko strašljiva.
Svetlopolt fant, ki je ležal na postelji je vstal. Sprehodil se je po tistih nekaj metrih sobe, ki jo je imel. Vso pohištvo v sobi je bilo zelo staro in razmajano;zelo težko je bilo vrjeti, da je še vedno služilo svojemu namenu. Ko je prišel do mize, se je vsedel na stol ob njej. Fant je prižgal majhno luč nad mizo. Vzel je list in pisalo, nato pa začel na list pisati. V hiši je vladala tišina, zato se je vsak trši dotik svinčnika slišal. Tako je minilo skoraj pol ure, ki je fantu minila kar hitro, zato ko je pogledal na uro, se je začudil koliko kaže. Kmalu za tem je zaslišla glas:" Pridi še dol! Če te čez deset sekund ne bo tu fanté!"
Fant je zavzdihnil, nato pa šel do osebe, ki ja je klicala.Med potojo je šel po stopnicah navzdol. Te so bile snežno bele in gladke, na kar je bila večja nevarnost padca. Naredil je še nekaj korakov in kmalu je bil v kuhinji. V njej ga je čakal visok moški, z dolgimi in sivimi brki. Videti ni bil vesel, ravno nasprotno-bil je zelo jezen in vsaj zdelo se je, da bo pravkar začel kričati.
————————————————————
Upam, da vam je bilo všeč. Naslednji del bo malce krajši in uapm da vas to ne moti. Vesela bom vsakega lajka, komentarja in naročnine.

Lepo se imejte,
#S2