Hja, kje smo ostali? Aha, že vem. No šprintali smo do pekarne in ugotovili, da se je pred desetimi minutami zaprla. Bila sem zelo razočarana, posebej zato, ker sta vsega kriva naša dvojčka. Ko sem videla njuna obraza sta se mi dobesedno prvič v življenju zasmilila. Strah me je bilo, da bo mami močno jezna na njiju in se bom tudi jaz (ter po vsej verjetnosti tudi Ron) počutila krivo. Ko smo prišli domov se je Ron spomnil tako genialne zamisli, da smo ga vsi družno objeli. Spomnil se je, da gre Percy danes s prijateljem na piknik. Skratka, splazili smo se v očijevo in mamino sobo ter na očijevo mizo nastavili listek na katerem je z lepo pisavo pisalo: Dragi oči, a bi lahko prosim pričaral dve štruci kruha zame in mojega sošolca Berniya? Prosim daj ju pred vrata maje sobe. lp PERCY A ni genijalen ta moj brat? Oči se je minuto po našem odhodu vrnil, prebral listek in prošnjo izpolnil!Še zdaj ne morem verjeti, da smo se izmazali!!!!!!!!!

NADALJEVANJE PRIHODNJIČ!!!!!!!!!!!!!!!!!!!