19. SEPTEMBER 2025
Danes smo se morali vsi zglasiti v večamenskem prostoru. Ravnatelj je eno celo uro razlagal o pravilih. Za omejitev telefonov smo seveda že vedeli, ampak očitno nas bodo poskusili čisto potopiti v NADzdrav življenski slog. Seveda je kul, če živiš zdravo, ampak ta pravila so pa čista norost in še dodatni razlog, da ravnatelja Kretnovića kličemo Kretenček.
V sobe moramo že ob osmih, takrat moramo biti že čisto pripravljeni na spanje, do pol devetih lahko beremo ali pa se učimo. Zbujali nas bojo ob pol sedmih ( ob POL SEDMIH!?) in za zajtrk bomo imeli ali jogurt ali ksmiče ali sadje ali smuti. Takoj po pouku imamo kosilo, solata ali druga zelenjava je obvezna. Žepnino nam bodo dajali starši: pet evrov na teden ( to je zame velika sreča, ker je moja tedenska žepnina res mizarna). Kosilo bo možno jesti od pol dvanajstih do dvehin vsako neupoštevanje pravil pomeni kazenske naloge.
Jaz, Mary, Trisha in Bella smo sklenile, da bomo čim bolj pridne. Po tem govoru smo imeli običajen pouk, čeprav je manjkalo manj učencev kot ponavadi. Špricanje ne pride več v poštev, razen če si zelo spreten. In še nekaj slabega se je zgodilo. Bella je učiteljico vprašala: "Ali rabimo narediti naslovnico?" In učiteljica je ponorela, da je zamenjava rabim in moram strašno maličenje jezika in jo poklicala k tabli. Jaz, Trisha in Mary smo se zavzele za prijateljico in učiteljica ni bila najbolj vesela in sploh ne fer! Rekla je: Mye, zate vem, da znaš zato ne boš vprašana, Mary zate tudi mislim, da znaš, ti Trisha, pa se ne oglašaj, dokler ne boš znaqla sklonov! Pridi vprašana si!"
Midve z Mary sva se samo tresli, jaz sklonov ne znam, sem pa dobra v ugibanju, Mary pa rajši skoči iz stolpnice kot, da se javi. Gledali sva Bello in Trisho, ki sta se tresli pred tablo in se opogumili. Obedvi nankrat sva se javili. Jaz sem dobila štiri, Mary pet, Bella tri, Trisha je na žalost zabila in bo jutri popravljala. Znala je vse, razen sklonov in to jo je pač stalo ocene. Je pa sreča, da Trisha ni taka, da bi se res sekirala za to. Ostalo je bilo kot vedno, čeprav je bilo malo čudno ugasniti luč že ob pol devetih.