2. SEPTEMBER 2025
Zbudila sem se ob štirih zjutraj in takoj pograbila torbo. Zdelo se mi je bolje, da se izognem staršem. Vsak žaluje na svoj način in moj je pač tak. Tekla sem do jezera v bliži šole in splezala na najvišjo od vrb, ki so bile vse okoli jezera. V ušesa sem si dala slušalke in si predvajala svojo najljubšo pesem. Tam sem sedela eno uro, potem sem si slušalke vzela iz ušes in samo zrla v jezero. Zaslišala sem korake in nekdo je rekel : Mali ne zna plavati! Vržimo ga v vodo, to bo primerna kazen zanj. Kdor nam ne plača, pač skupi! Glavo sem pomolila iz vej in zagledala skupino velikih fantov, ki so v vodo porinili majhnega dečka, ki je na ves glas vpil. Splezala sem iz drevesa, skočila v jezero in iz njega potegnila dečka, ki je hlastal za zrakom. Takoj, ko se je z nogami dotaknil trdnih tal, je prestašen stekel stran. Fantje so se na ves glas režali in največji od njih me je zgrabil za ovratnik. Spusti me! Sem zavpila in zamahnila z roko. Odneslo nas je narazen in, ko sem odprla oči sem videla, kaj sem naredila samo z zamahom roke. Med mano in njimi je bil špičast leden zid! Nisem vedela kaj naj naredim, zato sem samo stekla v šolo. Dan je potekal po pričakovanjih. Večinoma so me ignorirali, ali pa me gledali čudno postrani, le Tin je bil prijazen, kot že včeraj, zato sva bila večino časa skupaj, sem pa ugotovila, da je težko imeti prijtelja kot je Tin, saj so se razredne popularnice slinile okoli njega vsakič, ko so dobile priložnst! Seveda so mene popolnoma odrinile, ampak sem tega itak navajena, zato mi ni prišlo do živega. Tretjo uro smo imeli matematiko, potem pa šport in seveda sem se popolnoma osramotila, saj smo skakali čez kozo. Vedno sem padla na nos, ali pa koze sploh nisem preskočila. Vsi so smejali, celo Tin! Čeprav, če pomislim, je bilo verjetno videti res smešno. Je pa sramotno skakanje čez mučilno napravo vsaj prineslo eno dobro stvar. Dobila sem prijateljico! Ime ji je Mary, tako da sva skupaj M&M - moji najljubši bomboni, ki jih kupim vsakič, ko grem v trgovino.In to še ni vse! Mary pravi, da bi bila jaz in Tin SUPER SRČKAN par. Ta dan je skoraj tako dober, kot je bil včeraj grozen! Skoraj. Po peti uri sem šla domov in doma je bilo vzdušje še bolj moreče kot včeraj.Starša me nista niti pogledala, tako da sem vzela krožnik in kosilo pojedla v svoji sobi. Takoj, ko sem odprla torbo, sem se spolnila na super sramotno skakanje čez kozo. Zaprla sem torbo, čeprav sem odkar hodim v šolo, nalogo naredila takoj ko sem prišla domov, danes nikakor nisem bila pri volji za samostalnike, decimalna števila in angleške besede. Potem sem se spovnila, da sem Tinu obljubila svojo telefonsko številko, zato semjo nakracala na listek, ki sem ga nato dala v torbo. S tem sem se nekako razvedrila in zato sem se odločila da bom naredila domačo nalogo. Ugotovila sem, da to ali nalogo naredim ali ne naredim ne sme biti odvisno od mojega razpoloženja, čeprav sem imela zaradi Tina in Mary kar vredu občutek glede šole jutri, staršema pa bom dala še malo časa, čeprav se obnašata res čudno, kot da bi samo onadva pogrešala Enye, čeprav nista edina, le da se jaz zato nisem odrezala od sveta in odrinila vse in vsakogar.