V glavnem, imeli sva se super. Izvedela sem, da je moji simpi ime Mike. V petem razredu je iz Anglije prišel v Slovenijo in se je med tem časom odlično naučil govoriti slovensko. Imam še eno skrb. Skrbi me, da bi se preselil nazaj v Anglijo. To bi bilo grozno, kajne! Hodi v deveti razred, eno leto starejši je od mene.
Pia je bila drugačna od Petre. Ko je Petra prišla k meni je vse 'prešnoflala' in sama odločala kaj bova počeli. Pia me je za vsako stvar vprašala in bila umerjena. Pia je odšla od mene kar pozno, ura je bila 21:15.
Naslednji dan sva se srečali pred šolo in se nisva menili za tisto hihlanje v odzadju. Skupaj sva šli v razred in veselo klepetali.
Prvi dve uri sta potekali v redu, brez zapletov. Med glavnim odmorom sva šli na sprehod po šoli in videla sem Mika. Začel je hoditi za mano in najraje bi se pogreznila v zemljo. V glavi sta se mi pojavila dva razloga, zakaj hodi za mano.
1. Ali me bo nahrulil, kako si drznem zaketeti vanj.
2. Ali pa se mi bo posmehoval zaradi slike na Instagramu.
Dohitel me je in me prijel za ramo. Sklenila sem, da is te roke nikoli več ne umijem, če pa to ne bo šlo si jo bom obrisala z robčkom in ga zaklenila v sef. Hotela sem zakričati: "NA POMOČ!", vendar sem se zadržala in se obrnila. Spustil me je, ni dal listek in šel naprej. Na listku je bila telefonska številka in napis: 'Pokliči kdaj'. Pia se je spet zahihitala: "Sem ti rekla."
Zadnje tri ure so bile najdaljše tri ure v mojem življenju. Čim prej sem želela domov in mu napisati: Živjo, oprosti zaradi včeraj!". Končno so te tri ure minile in Pio sem spet povabila k sebi, da bi lahko skupaj napisali sporočilo. Napisali sva to kar sem imela v mislih (dve vrsti nazaj). Odpisal je čez pet minut: Hej! V reduje, drugače te ne bi spoznal:sweat_smile:."
To je bil najboljši dan mojega življenja! Zdelo se mi je, da je tudi Pia vesela. ":blush:" sem mu odpisala. Ne morem verjeti, da se to dogaja. Še eno sporočilo. Od Mika! " Ne meni se za tisto sliko na Instagramu, bodo že nehali, če bodo videli da jih ignoreraš," je napisal. Jaz pa: "Hvala!"
Pia je bila drugačna od Petre. Ko je Petra prišla k meni je vse 'prešnoflala' in sama odločala kaj bova počeli. Pia me je za vsako stvar vprašala in bila umerjena. Pia je odšla od mene kar pozno, ura je bila 21:15.
Naslednji dan sva se srečali pred šolo in se nisva menili za tisto hihlanje v odzadju. Skupaj sva šli v razred in veselo klepetali.
Prvi dve uri sta potekali v redu, brez zapletov. Med glavnim odmorom sva šli na sprehod po šoli in videla sem Mika. Začel je hoditi za mano in najraje bi se pogreznila v zemljo. V glavi sta se mi pojavila dva razloga, zakaj hodi za mano.
1. Ali me bo nahrulil, kako si drznem zaketeti vanj.
2. Ali pa se mi bo posmehoval zaradi slike na Instagramu.
Dohitel me je in me prijel za ramo. Sklenila sem, da is te roke nikoli več ne umijem, če pa to ne bo šlo si jo bom obrisala z robčkom in ga zaklenila v sef. Hotela sem zakričati: "NA POMOČ!", vendar sem se zadržala in se obrnila. Spustil me je, ni dal listek in šel naprej. Na listku je bila telefonska številka in napis: 'Pokliči kdaj'. Pia se je spet zahihitala: "Sem ti rekla."
Zadnje tri ure so bile najdaljše tri ure v mojem življenju. Čim prej sem želela domov in mu napisati: Živjo, oprosti zaradi včeraj!". Končno so te tri ure minile in Pio sem spet povabila k sebi, da bi lahko skupaj napisali sporočilo. Napisali sva to kar sem imela v mislih (dve vrsti nazaj). Odpisal je čez pet minut: Hej! V reduje, drugače te ne bi spoznal:sweat_smile:."
To je bil najboljši dan mojega življenja! Zdelo se mi je, da je tudi Pia vesela. ":blush:" sem mu odpisala. Ne morem verjeti, da se to dogaja. Še eno sporočilo. Od Mika! " Ne meni se za tisto sliko na Instagramu, bodo že nehali, če bodo videli da jih ignoreraš," je napisal. Jaz pa: "Hvala!"
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Legendarno!
Kr ne morm nehat brati:joy:
Kr ne morm nehat brati:joy:
1
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!






Pisalnica