Komentator je ravno končal z govorom o tekmovalcih in predstavil prvi izziv. “Zdaj pa… Naš prvi preiskus za mlade tekmovalce! PREMAGOVANJE OVIR!” Na srečo smo stali na sredini arene, saj so se vsepovsod okoli nas začele dvigovati ovire. Od bazenov z lavo, do vetrovnih poti in še vsaj tri za vsak element so se koščki izziva začeli sestavlajati.
Osupli vzdihi gledalvcev so bili slišati iz vseh smeri. Tudi komentator je bil navdušen, saj se je režal izza svojega mikrofona. “Prečudovito, a nevarno! Vaš cilj je da živi pridete preko, na voljo imate petnajst minut. Proga je je dolga dvesto deset metrov, ampak naj vas navidezno kratka razdalja ne zapelje. To je najnevarnejših nekaj metrov kar jih bo večino od vas kadar koli videla!” Lenan je preučevala progo in nato pogledala proti meni. “Tekmovalci smo razdeljeni v štiri skupine. Če bo možno, bomo šli drugi po vrsti.” Pokimala sem ji, komentator pa je ponovno priklical našo pozornost. “Skupine! Se katera javi da gre prva?” Gledalci so zaploskali, ko je skupina z ognjenoscem, nimfo, magom, zrakonoscem in duhom (Nimfa, mag in duh so osebe z elementom vode,magije in podzemlja) stopila naprej. “Druga ekipa?” Tokrat smo naprej stopili mi in sprejel nas je aplovz. Na srečo smo bili edini.
Tudi tretja in četrta skupina, ki sta obe imeli po štiri tekmovalce sta svoje mesto dobili brez potrebe po tekmovanju..
Prvi ekipi ni bilo potrebno razlagati kaj naj naredijo naslednje. To smo vsi vedeli na pamet, tudi če bi nas vprašal sredi noči. Stopili so na ploščad kjer so čakali na pisk, ki označuje začetek.
Vsa dvorana je utihnila, slišati bi bilo še iglo, ki bi padla na tla.
Nato, pa je pisknilo. V hipu so tekmovalci šprintali po progi, gledalci pa so jih napeto vzpodbujali.
Ostali si nismo drznili pisniti, napeto smo preučevali nasprotnike. Hitro so premagovali ovire.
Opazila je, da je krog razdeljen na šest območij, eno za vsak element. Prva ekipa je trenutno končala z zračnim, ter se pomaknila na vodnega. Eden od tekmovalcev je padel. Množica je razočarano zavzdihnila, in denar stavljalcev je prehajal med njihovimi rokami. Ostalo pot so uspeli vsi, razen nesrečne ognjenoske.
Ekipa je v zadnji minuti prispela na ciljno črto, oziroma, le še tisti preostali trije.
Naslednji na vrsti smo bili mi. Nervozno sem si prepletala roke, čeprav sem vedela, da moram ostati mirna. Liam je stopil poleg mene. “Hej. Imamo to.” Hvaležno sem ga pogledala in vdihnila. Svež zrak mi je pomagal, da se umirim.
Tudi punca, ki se nam je nenačrtovano pridružila je globoko vdihnila.
Lenan pa se ni zmenila za nasvet, prestrašeno je pogledovala proti sedežem, ki so pripadali staršem in prijateljem tekmovalcev. Veliko otrok je bilo treniranih že od rojstva, oziroma, starši so jih imeli le za njihove uspehe.
Zyx je zmrgodeno čakal, ni se zdelo kot, da ga kaj skrbi.
Naenkrat vsa dvorana potihne. V srcu me stisne ko se spomnim da bo vsak trenutek pisknilo. Napeto čakam na start, ob vsakem najmanješem zvoku se zdrznem. Končno,…

Pisknilo je.



Naslednji del! Upam da vam je všeč.