Evo tu je 3. del zgodbe. Vesela bom vseh kritik ali pohval v komentarjih, da vsaj vem, da berete. No
Hope you like it!
---------------------------------------------
# 3 LETA PO NESREČI #
Včeraj so minila 3 leta od smrti mojih staršev. S teto sva odšli na grob in prižgali svečke zanju. Še vedno je prekleto težko. Zdaj sem polnoletna, končala pa sem tudi šolo in zdaj občasno delam kot vzojiteljica manjših skupin v vrtcu. Nekaj zaslužim a premalo, da bi lahko vzdrževala našo veliko hišo, po mamini smrti se je teta preselila k meni in še zdaj živim v naši stari hiši, sama.

Odločila sem se, da si poiščem še eno službo in ravno to pravkar tudi počnem. Iščem oglase na internetu a zaenkrat še nisem našla nič zanimivega ali pa so že zaposlili nekoga.

Ravno sem govorila po telefonu s šefom neke restavracije, ko je pozvonilo pri vratih, zato sem mu rekla, da ga bom potem poklicala nazaj. Odšla sem do vhodnih vrat in jih radovedno odprla saj nisem nikogar pričakovala. Pred vrati je stala gospa Horan, živi par hiš naprej od moje.

"Dober dan, gospa Horan."sem jo prijazno pozdravila.

"Pozdravljena Ashley. Oh in kliči me Maura, prosim."je prijazno rekla, jaz pa sem jo seveda povabila naprej na kavo. Odpeljala sem jo v dnevno sobo in ji rekla naj sede ter vprašala kakšno kavo pije. Hitro sem pristavila vodo in naredila kavo za malo več kot dve skodelice zraven pa sem postregla še čokoladne piškote.

"Hvala dragica." se je zahvalila, ko sem ji prinesla kavo in nato tudi sama sedla.

"Oh prosim postrezite si." sem ji rekla in prejela grd pogled. Ups rekla je naj jo tikam.

"Kako si Ashley?" je rekla in videla sem sočutje v njenih očeh. Navadila sem se, da me pač ljudje gledajo tako, no vsaj tisti, ki me dobro poznajo.

"Vredu, pa v..ti?"sem prijazno vprašala in spila požirek kave.

"Vredu. Včeraj je bila obletnica kajne? Res mi je žal mi je, da nisem utegnila priti h maši." je žalostno rekla in videlo se je, da ji je resnično žal. Vedno jo je zelo skrbelo zame in vem, da če bi lahko bi gotovo prišla k maši kot dve leti pred tem.

"Ne ženi si k srcu."sem rekla in se ji lažno nasmehnila. Nekako me je minilo do pogovora. Najraje bi odšla v sobo se zavila v odejo in se jokala, skratko se smilila sama sebi.

"Zdaj si konec s šolo ne? Imaš kakšne plane za naprej?" je zamenjala temo, saj je očitno opazila, da se mi je neprijetno pogovarjati o tem.

"Uh ja. Pravzaprav iščemo službo in že močno dvomim, da jo bom sploh kje dobila." sem zavdihnila in spila še zadnji požirek kave, ki je bila že skoraj čisto mrzla.

"Res? Za kakšno službo se pa zanimaš?" je radovedno vprašala in skodelico odložila na podstavek na mizi.

"Ah ne vem. Važno je dobro plačilo, drugače bi pa najraje delala kot natakrica ali pa pomočnica v kuhinji. A to je zelo težko dobiti." sem spet zavzdihnila in razmišljala ali bi bilo nevljudno odnesti skodelici v kuhinjo in pustiti gostjo samo.

"Oh, kakšna sreča!" Je vzkliknila Maura in od samega navdušenja skočila pokonci, da bi mene skoraj kap. Vprašujoče sem jo pogledala ona pa mi je vrnila navdušen pogled nato pa nazaj sedla.

"Mislim, da sem ti našla službo, Ashley."je rekla, meni pa ni bilo jasno popolnoma nič.

--------------------------------------------------------
Nadaljujem?