#2 LETI KASNEJE#
-Ashely Noelle Davis-
Še zdaj ne morem dojeti, da se je to zgodilo pa čeprav sta minili že dve leti. Vem, da nisem edina, ki je to doživela in gotovo je komu še huje kot meni, ampak trenutno nimam pojma kako naj nadaljujem svoje življenje brez njiju. Občutek imam da padam vse globje v temo in obup in bojim se, da ne bom zdržala. 14.6 dan moje pogube.
FLASHBACK
Zbudila sem se v hladno jutro kar je bilo zelo nenadavno glede na to, da je ubistvu že poletje. Splazila sem se iz postelje ter hitro skočila pod topel tuš, ki mi je precej prijal ob tej ledenici v moji sobi. Kar v brisači sem se odpravila nazaj v sobo ter nase navlekla sprane bele kavbojke in svetlo modro majico s kratkimi rokavi. Šele, ko sem pogledala na uro sem ugotovila, da sem se urejala skoraj celo uro. Čudilo me je, da je bila cela hiša v takšni tišini, zato sem se napotila po stopnicah v kuhinjo, pogledat če so moji starši tam. Ker je bil prostor prazen sem že skoraj odšla pogledat v njuno sobo, ko sem na mizi zagledala listek. Oddrsala sem se do njega ter ga pobrala z mize ter obrnila, da sem lahko prebrala napisano.
Ashley, ljubica!
Nujno sva morala iti k Anastasii in te nisva zbujala, ker si tako lepo spala. Vrneva se proti večeru. V hladilniku imaš špagete, če pa potrebuješ še kaj se obrni na gospo Horan.
Rada te imava,
M&A
Anastasiia je mamina sestra dvojčica. Kadarkoli rabijo druga drugo se pokličejo in takoj dobijo pri kateri doma. Odprla sem veliko omaro v kotu kuhinje in ven vzela Nutello ter kruh, moj najljubši zajtrk, poleg palačink z Nutello. Vzela sem si še krozniček in odšla v dnevno sobo, ter se udobno namestila na kavču. Mama mi tega sicer nikoli ni pustila, saj jo je bilo strah, da bi vse umazala in po tleh nadrobila kruh. Včasih kadar je ni bilo doma sva z očkom sedla pred TV in tam jedla potem pa se zmenila, da mami ne bova nič povedala, da se ne bo preveč jezila. Ko sem pojedla sem krožnik odnesla nazaj v kuhinjo in ga položila v pomivalni stroj, nato pa se vrnila na kavč. Film, ki se je vrtel mi je bil brezvezen zato sem poiskala novega, seveda romantičnega. Kar naenkrat pa je zazvonil telefon, zato sem se dvignila v sedeč položaj in šele zdaj opazila, da sem očitno zaspala. Filma je bilo že konec, telefon pa je vztrajno zvonil, zato sem ga vzela in mizice in se oglasila, saj me je klicala mama.
"Hej mami." sem rekla s čim manj zaspanim glasom, da ne bi mislila, da sem šele zdaj vstala.
"Dober dan. Smo dobili Ashley Noelle Davis?"je vprašal neznan ženski glas.
"Hm ja? Vi pa ste?"sem vprašala presenečeno. Kdo je ta ženska in kako ve moje ime?
"Policistka Adamsova pri telefonu. Vaši starši so...imeli prometno nesrečo z..."je začela in meni je telefon skoraj padel iz rok. Kakšna prometna nesreča? Mami in oči? O moj bog!
"V kateri bolnišnici sta?!"sem panično rekla, že v veži in se obuvala.
"Žal mi je, ampak poškodbe so bile tako hude, da jima ni bilo pomoči. Moje sožalje."je s sočutnim glasom rekla ženska na drugi strani. Čevelj mi je padel z rok, telefon mi je padel z rok. Sama pa sem se zrušila po tleh. Moje življenje je uničeno.
-END OF FLASHBACK-
Hojla! Res hvala tistim ki berete, ker mi to res veliko pomeni! Če se vam kaj v zgodbi ne zdi jasno, česa nerazumete...mi prosim napišite v komentarje.
Hvaležna bom vseh kritik, pohval...
Nadaljujem?
-Ashely Noelle Davis-
Še zdaj ne morem dojeti, da se je to zgodilo pa čeprav sta minili že dve leti. Vem, da nisem edina, ki je to doživela in gotovo je komu še huje kot meni, ampak trenutno nimam pojma kako naj nadaljujem svoje življenje brez njiju. Občutek imam da padam vse globje v temo in obup in bojim se, da ne bom zdržala. 14.6 dan moje pogube.
FLASHBACK
Zbudila sem se v hladno jutro kar je bilo zelo nenadavno glede na to, da je ubistvu že poletje. Splazila sem se iz postelje ter hitro skočila pod topel tuš, ki mi je precej prijal ob tej ledenici v moji sobi. Kar v brisači sem se odpravila nazaj v sobo ter nase navlekla sprane bele kavbojke in svetlo modro majico s kratkimi rokavi. Šele, ko sem pogledala na uro sem ugotovila, da sem se urejala skoraj celo uro. Čudilo me je, da je bila cela hiša v takšni tišini, zato sem se napotila po stopnicah v kuhinjo, pogledat če so moji starši tam. Ker je bil prostor prazen sem že skoraj odšla pogledat v njuno sobo, ko sem na mizi zagledala listek. Oddrsala sem se do njega ter ga pobrala z mize ter obrnila, da sem lahko prebrala napisano.
Ashley, ljubica!
Nujno sva morala iti k Anastasii in te nisva zbujala, ker si tako lepo spala. Vrneva se proti večeru. V hladilniku imaš špagete, če pa potrebuješ še kaj se obrni na gospo Horan.
Rada te imava,
M&A
Anastasiia je mamina sestra dvojčica. Kadarkoli rabijo druga drugo se pokličejo in takoj dobijo pri kateri doma. Odprla sem veliko omaro v kotu kuhinje in ven vzela Nutello ter kruh, moj najljubši zajtrk, poleg palačink z Nutello. Vzela sem si še krozniček in odšla v dnevno sobo, ter se udobno namestila na kavču. Mama mi tega sicer nikoli ni pustila, saj jo je bilo strah, da bi vse umazala in po tleh nadrobila kruh. Včasih kadar je ni bilo doma sva z očkom sedla pred TV in tam jedla potem pa se zmenila, da mami ne bova nič povedala, da se ne bo preveč jezila. Ko sem pojedla sem krožnik odnesla nazaj v kuhinjo in ga položila v pomivalni stroj, nato pa se vrnila na kavč. Film, ki se je vrtel mi je bil brezvezen zato sem poiskala novega, seveda romantičnega. Kar naenkrat pa je zazvonil telefon, zato sem se dvignila v sedeč položaj in šele zdaj opazila, da sem očitno zaspala. Filma je bilo že konec, telefon pa je vztrajno zvonil, zato sem ga vzela in mizice in se oglasila, saj me je klicala mama.
"Hej mami." sem rekla s čim manj zaspanim glasom, da ne bi mislila, da sem šele zdaj vstala.
"Dober dan. Smo dobili Ashley Noelle Davis?"je vprašal neznan ženski glas.
"Hm ja? Vi pa ste?"sem vprašala presenečeno. Kdo je ta ženska in kako ve moje ime?
"Policistka Adamsova pri telefonu. Vaši starši so...imeli prometno nesrečo z..."je začela in meni je telefon skoraj padel iz rok. Kakšna prometna nesreča? Mami in oči? O moj bog!
"V kateri bolnišnici sta?!"sem panično rekla, že v veži in se obuvala.
"Žal mi je, ampak poškodbe so bile tako hude, da jima ni bilo pomoči. Moje sožalje."je s sočutnim glasom rekla ženska na drugi strani. Čevelj mi je padel z rok, telefon mi je padel z rok. Sama pa sem se zrušila po tleh. Moje življenje je uničeno.
-END OF FLASHBACK-
Hojla! Res hvala tistim ki berete, ker mi to res veliko pomeni! Če se vam kaj v zgodbi ne zdi jasno, česa nerazumete...mi prosim napišite v komentarje.
Hvaležna bom vseh kritik, pohval...
Nadaljujem?
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
nadaljuj, čimprej nov del nujno! zanima me kaj se zgodi omg:heart_eyes:
0
Tani
Moj odgovor:
hvalala
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
ahhh, to je tok lepo:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:. ...
če želite recept je tukaj
https://www.youtube.com/shorts/LSsufDsqpd4
pac ...
:ghost::ghost::ghost::ghost::ghost::ghost::ghost::ghost::ghost:woooooooooooooooooooooooooo