Hejj! Tole je moja prva zgodba tukaj. Upam, da vam bo všeč. Imam napisan že nekaj delov v naprej ampak bom dala da objavi ko bom na morju. Naslednji del bo malo daljši. Vesela bi bila kritik in mnenj.
#hg:purple_heart:
~~~~~~~~~~~~~~~~~~
*b*MAX:*b*
Odšel sem iz sobe. Nikogar ni doma. Spustil sem se po stopnicah. Obul sem stare adidaske ter se še zadnjič pogledal v ogledalo. Temno rjav koder mi je padel na oči. Kako mi gre to na živce! Odhitel sem ven, na avtobusno postajo. Komaj sem ujel avtobus. Kmalu sem izstopil. Hodil sem po pločniku, ko je mimo pridivjal kolesar. Na pogled mi je zgledal star okoli 14. Le kaj se gre, da takole nevarno divja. Nadaljeval sem pot. Prispel sem do cilja. "To je to" sem si rekel. Vstopil sem v stavbo. Vse je bilo tiho, le glasba se je slišala iz ene sobe. Sledil je aplavz. Sprehodil sem se po dolgem hodniku in se ustavil pred sobo z napisom "avdicija". Vstopil sem. Nihče me ni pogledal, le dekle z kodrastimi lasmi se mi je nasmehnilo. Vprašal sem jo, če sem kaj veliko zamudil. Odgovorila mi je, da ne. Oddahnil sem si, saj sem res hitel, da ne bi zamudil. Predstavila se mi je. " Ime mi je Sophia" je povedala. "Jaz sem Max" sem ji odgovoril jaz. Nato smo vsi utihnili in na oder je pred žirijo stopil fant. Zdel se mi je znan. Seveda! To je fant, ki je divjal s kolesom. Žirant je napovedal, da je on prvi na naši avdiciji danes. "Torej sem zamudil samo začetni nastop" sem pomislil. Izvedel sem da mu je ime James. Žirija ga je spraševala različna vprašanja, on pa je odgovarjal. Ko je končal je bil na vrsti naslednji. Tako je čas hitro minil. Nato pa sem zaslišal glas...