Živjo, nov del!
____________________________________
*i* Vem zakaj, oče hoče, da imava s sestro fanta. Prav on je Nacetu povedal vse o moji sestri. Hoče se naju znebiti, da bi se mama več ukvarjala z nim čeprav mu nameni 3/4 časa. nama 0,3/4 časa, 0,2/4, sebi in 0,5/4 časa službi.*i*
*i*Sonja, 10. 2., 1987*i*
3.POGLAVJE, DEDA MARE PRIPOVEDUJE
V ključavnici je zaškrtalo, vrata so se odprla in skozi vrata je pogledala kosmata glava, na prvi pogled zastrašujoča. A ko so se usta razlegla v širok nasmeh, je deda Mare izgledal, čisto prijazno. ''Kar naprej,, Jih je povabil naprej: ravno sem pripravil čaj in piškote, vedel sem da boste prišli. Otroci se mimo dedka Mareta, zrinejo v "dnevno sobo" na vreče za sedenje. Vreče imajo morske motive, poslikala jih je babi Sonja. Mare je prišel s čajem in piškoti, vsedel se je v naslanjač in začel pripovedovati:
*i* Bila je viharna noč. Na ladji sem bil sam, saj je bila posatka v mestu. Bil sem na lovu, hotel sem nam ujeti večerjo saj so mestne zelo drage. Gledal sem v vodo za kakšnimi Oradami, ko sem zagledall, oko. Oko veliko kot nogometna žoga. Takoj sem vedel, da je to lignjevo oko, in ne oko katerega koli lignja. Bilo je oko orjaškega lignja. Hitro sem se spomnil kaj mi je oče povedal o njih najbolj občutljivi si pri očesu. Medtem ko se je ligenj, že oklepal moje ladje, da bi jo potopil in dobil zadostno večerjo- mene. Sem pozabil harpuno z najbolj ostro konico in vrgel. Le sreča mi je tisti dan rešila kožo, saj sem zadel. Bil sem premočen a zadovjen. V mesto sem se vrnil z najboljšo večerjo tistega časa - lignjevo lovko in novo zgodbo.*i*
Zdaj bo pa dovolj, je dejal Mare in otroke, ki so kot že tolikokrat po zgodbi zijali vanj z odprtimi usti, potisnil skozi kletna vrata. Domov pa jih je pregnal vonj po kosilu.
____________________________________
*i* Vem zakaj, oče hoče, da imava s sestro fanta. Prav on je Nacetu povedal vse o moji sestri. Hoče se naju znebiti, da bi se mama več ukvarjala z nim čeprav mu nameni 3/4 časa. nama 0,3/4 časa, 0,2/4, sebi in 0,5/4 časa službi.*i*
*i*Sonja, 10. 2., 1987*i*
3.POGLAVJE, DEDA MARE PRIPOVEDUJE
V ključavnici je zaškrtalo, vrata so se odprla in skozi vrata je pogledala kosmata glava, na prvi pogled zastrašujoča. A ko so se usta razlegla v širok nasmeh, je deda Mare izgledal, čisto prijazno. ''Kar naprej,, Jih je povabil naprej: ravno sem pripravil čaj in piškote, vedel sem da boste prišli. Otroci se mimo dedka Mareta, zrinejo v "dnevno sobo" na vreče za sedenje. Vreče imajo morske motive, poslikala jih je babi Sonja. Mare je prišel s čajem in piškoti, vsedel se je v naslanjač in začel pripovedovati:
*i* Bila je viharna noč. Na ladji sem bil sam, saj je bila posatka v mestu. Bil sem na lovu, hotel sem nam ujeti večerjo saj so mestne zelo drage. Gledal sem v vodo za kakšnimi Oradami, ko sem zagledall, oko. Oko veliko kot nogometna žoga. Takoj sem vedel, da je to lignjevo oko, in ne oko katerega koli lignja. Bilo je oko orjaškega lignja. Hitro sem se spomnil kaj mi je oče povedal o njih najbolj občutljivi si pri očesu. Medtem ko se je ligenj, že oklepal moje ladje, da bi jo potopil in dobil zadostno večerjo- mene. Sem pozabil harpuno z najbolj ostro konico in vrgel. Le sreča mi je tisti dan rešila kožo, saj sem zadel. Bil sem premočen a zadovjen. V mesto sem se vrnil z najboljšo večerjo tistega časa - lignjevo lovko in novo zgodbo.*i*
Zdaj bo pa dovolj, je dejal Mare in otroke, ki so kot že tolikokrat po zgodbi zijali vanj z odprtimi usti, potisnil skozi kletna vrata. Domov pa jih je pregnal vonj po kosilu.
Moj odgovor:
depresivnanapol
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
čisto sem obupana, preveč si jemljem stvari k sebi
Hej!
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
nemorm nc druzgq rec:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::tired_face::tired_face::tired