Hejj. Spet jaz in moj kup problemov. Popravek jaz in moji kupi problemov. Če ima kdo še kaj ptostora naj sporoči, da mu jih dostavim. Danes se razen testa ni zgodilo nič kaj posebno zanimivega. No razen nekaj. Ne vem če bi ti povedala...

A če sem že začela pisati naj ti povem vsaj o moji prijateljici Niki. Ima namreč fanta-Tobija. Ah Nika in Tobi, Tobi in Nika. To je posebna zgodba. Naj vam povem, da bolj sramežljivega parčka še niste spoznali. A sta takoo prikupna, kljub temu da sedita 2 metra drug od drugega. Kot, da sta radioaktivna ali pa alergična na dotik svoje ljubezn. No tu nastopim jaz. Ko sedita skupaj a narazen se vsedem zraven Nike in jo potiskam proti Tobiju. Potem pa se on na vrat na nos kar oddaljuje. A veste kaj se je zgodilo po tem!!! Prišel je Liam in se vsedel zraven ter mi pomagal z načrtom! Res sem bila vesela a jezna. Spet je zmagalo moje srce. Na srečo se je glava dovol borila tako, da mislim, da ničesar ne sumi. No saj nisem v njega zato nima kaj sumiti. No mogoce sem le malo. Ne. Zdaj pa dovolj! Mislim, da moram kupiti kakšen priročnik ali kaj podobnega in srce naučiti, da je glede tega glava glavna in nadrejena. No zdaj veš še to, kar se je zgodilo danes, ker sem ti povedala ponesreči.


Zdaj pa moram iti, ker ne glede na to da so moji možgani skoraj v celoti polni srčkov, preostanek pa z geografijo, moram vanje stlačiti še celega Povodnega moža. Adijo bralec in drži pesti, ker ga jutri deklamiram v šoli.