Na hrptu sem začutila dva para oči. Obrnila sem se in videla Manco in Martino. Manca in Martina sta bili v devetem razredu. Videli sta da sem v šoku in me nagovorili. "Mija. Vem da se ti vse to zdi čudno. A potrebujemo tvojo pomoč. Le tako bomo lahko ugotovili kje so naši starši." je rekla Manca. Takrat se je pokazal tudi Klemen. Tudi on je bil deveta. Moram priznati da zelo lep in poseben deveta. Škoda ker ne hodi na našo šolo." Družba mogoče vem kje so vaši starši. Ampak mi morate povedati če veste kar koli." Vsi so me začudeno pogledali. Kako bo taka punca vedela kje so njihovi starši? Pogovarjali smo se dokler ni Klemen nenadoma rekel "Kako pa to da si tako prepričana da so tam. Že več let jih nismo videli." moja usta so se povesila. Klemen me je pogledal kot da bi rekel kaj narobe. Hotel je popraviti to kar je naredil a sem prej začela govoriti jaz. "Moj oči je izginil ko sem bila še čisto majhna. Ne spomnim se ga dobro. Brat ni nikoli želel govoriti o njem. To poletje pa je izginila še mami. A smo z bratom in prijateljico ugotovil kje sta in očitno čisto možno so tam tudi vaši starši." vsi so me pogledali kot da bi razumeli zakaj sem nenadoma postala tako žalostna. Ura je bila dve. Adam se je pripeljal. Videl me je z Klemnom, Manco in Martino. Pomignil mi je." Moram iti. Se vidimo jutri." Maca mi je še dala telefonsko potem pa sem stekla v avto. Videla sem da Klemen ni odmaknil pogleda. Mislim da sem se prvič v življenju zaljubila. Bila sem šele trinajst letnica a nisem nehala misliti na Klemena. Sofi in Adam sta opazila da sem bila celo pot tiho.
Prispel so do tovarne. Stopila sem iz avta vzela prenosnik in pogledala kaj je bilo v tej tovarni. Tu je bila neki znanstveni laboratorij. Ni izgledalo tako. Vse je bilo staro zarja velo in zatohlo. Stopili smo v tovarno. Skoraj nič nismo govorili. Ko je Sofi nenadoma zakričala od veselja. "Družba tu je luknja. Pod njo je travnik." "Adam! Sofi! Mija! Tu smo!" Bila sem tako vesela ko sem videla mami in očija. In še veliko drugih ljudi. Stekla sem po vrv in jo vrgla v luknjo. Privezal sem jo in jo vrgla v luknjo. Ven so začeli plezati moji starši. Klemnovi starši . Bili so mu zelo podobni. Nato ap še Mančino in Martinini. Odpeljali mo se domov. Vsak z svojim avtom. Poklicala sem Manco. Ji povedala moj naslov in vsi trije so bili v pol ure že pri nas doma. Vsi so bili zelo veseli. Začutila sem da se moram odmakniti z množice v kateri je bil Klemen. Odšla sem v sobo. Čez čas je nekdo potrkal. Bil je Adam. Pogovorila sva se in oba sva ugotovila da sem zaljubljena V klemna. Klemen je bil še pri nas. Odšla sem dol ko sem slišala da so začeli odhajati. Poslovila sem se. Klemen se je med vrati ustavil. "Mija se vidiva jutri." nasmehnil se je in odšel.
Počitnice so se prehitro zaključile. A z Klemnom sva se slišala tudi med šolskim letom. Vedno va se veliko smejala ko sva se slišala in bilo je nadvse zabavno.
Tako tele zgodbe je konec. Čim prej glasujete na spodnjem naslovu za mojo novo zgodbo in jo bom začela pisati v roku enaga tedna. Upam da vam je bila zgodba všeč.
https://www.pil.si/igralnica/objava/naslov-za-mojo-novo-zgodbo/6
Lp Plesalka
Prispel so do tovarne. Stopila sem iz avta vzela prenosnik in pogledala kaj je bilo v tej tovarni. Tu je bila neki znanstveni laboratorij. Ni izgledalo tako. Vse je bilo staro zarja velo in zatohlo. Stopili smo v tovarno. Skoraj nič nismo govorili. Ko je Sofi nenadoma zakričala od veselja. "Družba tu je luknja. Pod njo je travnik." "Adam! Sofi! Mija! Tu smo!" Bila sem tako vesela ko sem videla mami in očija. In še veliko drugih ljudi. Stekla sem po vrv in jo vrgla v luknjo. Privezal sem jo in jo vrgla v luknjo. Ven so začeli plezati moji starši. Klemnovi starši . Bili so mu zelo podobni. Nato ap še Mančino in Martinini. Odpeljali mo se domov. Vsak z svojim avtom. Poklicala sem Manco. Ji povedala moj naslov in vsi trije so bili v pol ure že pri nas doma. Vsi so bili zelo veseli. Začutila sem da se moram odmakniti z množice v kateri je bil Klemen. Odšla sem v sobo. Čez čas je nekdo potrkal. Bil je Adam. Pogovorila sva se in oba sva ugotovila da sem zaljubljena V klemna. Klemen je bil še pri nas. Odšla sem dol ko sem slišala da so začeli odhajati. Poslovila sem se. Klemen se je med vrati ustavil. "Mija se vidiva jutri." nasmehnil se je in odšel.
Počitnice so se prehitro zaključile. A z Klemnom sva se slišala tudi med šolskim letom. Vedno va se veliko smejala ko sva se slišala in bilo je nadvse zabavno.
Tako tele zgodbe je konec. Čim prej glasujete na spodnjem naslovu za mojo novo zgodbo in jo bom začela pisati v roku enaga tedna. Upam da vam je bila zgodba všeč.
https://www.pil.si/igralnica/objava/naslov-za-mojo-novo-zgodbo/6
Lp Plesalka
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zgodba je bila super, škoda, da jo je že konec, a vse se mora enkrat končati kajne:wink::joy:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba! Se veselim nove zgodbe, grem glasovat!
:hugging::innocent::kissing_heart::yum:
Lepo se imej!
Lp, Cool Girl
:hugging::innocent::kissing_heart::yum:
Lepo se imej!
Lp, Cool Girl
0
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(312)
Srednje.
(192)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(52)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Sam tak likam!!!!:kissing_heart::heart_eyes::blush::wink::innocent::grin::relaxed:
Lp, ...