Doma sem se samo umila in odšla spat. Bila sem zelo utrujena od vsega tega. Kaj je mami mislila? Torej nama je nekaj skrivala? Je oči še živ? Moja glava je bila polna vprašan ampak na nobenega nisem znala odgovoriti. Odločila sem se da je najlažje če zaspim in mi bo jutri če bo vse po sreči odgovorila mami.

Zbudila sem se zgodaj. A očitno se je Adam zbudil že prej. Adam je bil v kuhinji. "Kaj pa delaš?" sem ga začudeno vprašala. Spomnil me je kaj je danes in je rekel da bi bilo dobro če imamo nekaj vode in hrane za vsak slučaj. Adam me je zapeljal do šole in mi obljubil da me bosta z Sofi čakala vsa pripravljena. Točno ob dveh.

Današnji dan je bil prav zares dolgočasen. Pogovarjali smo se o tehnologiji. Zakaj bi mi morali vedeti kaj je tehnologija saj smo prišli na delavnice kjer naj bi se učili uporabljati računalnik in vse programe na njem. S seboj sem imela tiste datoteke. Ki nama jih je dala očijeva sodelovka. Ker se mi ni ljubilo poslušati kaj je tehnologija sem se odločila da jih bom pregledala in poiskala možne namige kaj bi lahko bilo tam pri tisti stari tovarni. Za menoj je sedel Klemen. Tudi on ni kazal znakov zanimanja za to kaj je tehnologija. Ter ravno tako tisti dve punci Manca in Martina. Vsi so bili na svoj način posebni. Vsi so poslušali učiteljico le mi smo vrteli neke liste. Nenadoma sem začutila da se je nekdo nagnil k meni. Hitro sem pospravila liste in se obrnila. Bi je Klemen. Bila sem zelo presenečena on pa mi je v roko le porinil listek. Na njem je nekaj pisalo z velikimi tiskanimi črkami.
JAZ MANCA IN MARTINA NUJNO POTREBUJEMO TVOJO POMOČ. TVOJE NEVERJETNO DOBRE SPRETNOSTI Z RAČUNALNIKOM POTREBUJEMO DA REŠIMO NAŠE STARŠE.
Vsa v šoku sem se obrnila in ga začudeno pogledala. Ura je bila 13. 30 izgledalo je kot da učiteljica vidi da jo čedalje manj ljudi posluša in je rekla da lahko danes prej končamo. Vsi smo bili veseli. Iz zvezka sem iztrgala tri listke in nanje napisala kratko sporočilce.
V VARSEROBI PRI MOJI OMARICI.
Vesela sem da vsi vedo kje je moja omarica saj sem jim povedala tudi to. Ko sem jim razkazovala šolo. Vstala sem vzela torbo si jo dala na ramo listke dala po vrst Klemnu Manci in Martini. Odšla sem čez vrata in začela iz omarice zlagati stvari ki mi jih je dal Adam.

Takole danes se bom potrudila napisati čim več delov. Mogoče napišem še en del ki bondal#i in zadnji.
Upam da uživate v branju.
Lp Plesalka