V šolo sem se odpravila 10 minut prej kot sem obljubila Matic. Matic mi je še kar vredu. Sploh nevem zakaj mi nikoli ni bil všeč. Ah kaj pa vem morda pa mi ni bil všeč ker se nikoli nisem pogovarjala z njim. Ah kakšna trapa sem. Pozabila sem vam povedati pomembno stvar danes greva z Adamom v bližnje mesto. V njem naj bi bilo nekaj kar nama naj bi pomagalo najti očka.

VČERAJ ZVEČER
Po telefonskem klicu z Marticem me je poklicala še Sofi. Povedala mi je da jutri ne more priti k meni ker grejo z družino k babici in dedku. Odločila sem se da morda ni nič narobe če grem k Adamu in se poskušam pogovoriti z njim. Potrkala sem na vrata. Z sklonjeno glavo sem stopila v Adamovo sobo in mu rekla "Adam. Oprosti vem da nebi smela iti. Mami si obljubil, da boš poskrbel da bo vse vredu jaz pa sem poskusila sabotirati tvojo obljubo." Adam se je nasmehnil. Nisem vedela zakaj točno se smeji a začudeno sem ga pogledala. Takole sem gledala najprej potem pa je moj obraz postal takle ." Mija vem kaj si počela. Tam sem bil zaradi iste stvari." Nisem vedela kaj naj rečem. Mi gnil mi je naj se usedem zraven njega na posteljo. "Mija pojdiva v tvojo sobo in poglejva če najdeva kaj kar nama lahko pomagati očita. Veš tudi sam čuti da je še živ." Vsatal sem odšla sva v mojo sobo in res sva našla nekaj kar nama lahko pomaga. Našla sva kraj kamor naj bi šel oči na službeno potovanje. Presenetilo naju je ker je bilo le dve mesti stran. A kaj naj. Odločila sva se da takoj po mojih delavnicah odideva.



Hej upam da vam je bil ta del všeč. Če vam je bil všeč likejte in zapišite v odgovore.
Lp Plesalka