Reševali smo naloge v delovnem zvezku. Z Lottie sva vse končali sedem minut pred zvonjenjem, zato sva se v klopi čisto potihem pogovarjali.
"Zakaj si zamudila? Si res zamudila avtobus?"
"Ja, res. Zaspala sem se, pa sem peš tekla v šolo."
Sem ji po pravici povedala. Zakaj bi se zlagala?
"Ah, boga. Smola. Upam, da te ne bo res zapisala. Čisto možno bi bilo da ti da neopravičeno."
"Pa naj ima veselje, če hoče. Itak ne špricam, ena neopravičena me ne bo ubila."
Matematičarka je bila zelo naporna. Kar nekaj teži za brez veze.

-----------------------

Končno konec pouka!!! Zdaj so na vrsti priprave za valeto! Jupiiiii!


"Ojla!"
Sva pozdravili fanta, ki sta čakala pred vhodom v telovadnico.
"Živijo!"
Sta odzdravila. Tommy je bil še lepši kot ponavadi. Ali pa se samo meni tako zdi. Hah.
Spet smo vadili Cha Cha Cha. Danes nam je šlo veliko bolje kot prejšnjič. Še vedno smo se motili, toda veliko manj.
"Gremo popoldne na pijačo? V kavarno zraven šole? Buble Tea imajo!"
Je predlagal Henry. Dobra ideja, moram priznati!
"Jaaa, z veseljem!!!"
Sem se prva oglasila. Tommy in Lottie sta navdušeno pokimala takoj za mano.
Ko je bilo vaj konec smo odšli iz telovadnice v majhno luštno kavarno, ki je stala blizu šole. Pozimi so imeli tam odlično vročo čokolado in kakav. Ko smo vstopili se je nad vrati oglasil zvonček. Našli smo mizo za štiri tik ob oknu, ter se tja usedli. Sedela sem zraven Lottie nasproti mene pa je bil Henry. Ah, škoda, tam bi moral biti Tommy. K nam je prišel debelušen natakar z velikim pladnjem v rokah.
"Živjo, živjo! Mladina!!! No, kaj boste popili?"
Je nasmejano vprašal.
"Štirikrat buble Tea prosim."
Je kar za vse povedala Lottie. Itak, da bomo vsi buble Tea.
Prinesel nam je pijačo.
"Okus mango je. Bo v redu?"
"Seveda! Hvala, super je."
Sem se zahvalila. Natakar je bil res zelo prijazen, za razliko od nekaterih.
Kar naenkrat, sploh ne vem kdaj, sva se s Henrijem zapletla v pogovor. Saj ne vem o čem. Pač, pogovarjala sva se o vsem. Bilo je prav prijetno, dokler nisem ugotovila, da se Lottie zavzeto pogovarja s... Tomijem!!!!!!!!
Saj vem, ne bi smela biti ljubosumna na najboljšo prijateljico, pa vendar sem. Vem, grozna sem, ampak ne morem drugače, ko pa mi je Tommy tako všeč. Najraje bi se zjokala!
Še preden smo popili do konca, sem stekla do pulta, da grem plačat. Ampak, izkazalo se je, da je plačal že Henry!
"Khm khm, gospod! Jaz bi morala plačati!"
"Hahah, niti ne! Zakaj pa ne jaz?!"
Se mi je zarežal. Saj je po svoje kar luštkan. Lasje se mu temnijo. Počasi bo imel še bolj temne. Ahh, zakaj govorim to?! A mi ni všeč Tommy?! Ja, mi je!
Po pijači smo se poslovili ter odšli domov. Stekla sem do doma. Šla sem do Ghaala ter ga pripeljala iz ograde. Šla sem po uzdo. Jahala bom brez sedla. Na teren greva. Samo midva. Premisliti moram. In to dobro.
Ko sem ga zajahala se me je spet polotil tisti občutek. Občutek čiste svobode. Saj ne vem, kako naj opošem... Kot, da nama nihče nič ne more. Kot, da obstajava samo midva.
Jahala sem po gozdu. Hotela sem, da z Ghaalibom prideva na neko cesto, katero sem poznala. Tako prijetno je jahati!!! Ampak... Ne vem, zakaj nekaj čutim do Henrija. Saj, ne, da mi je všeč, ampak... Nekaj. Zaljubljena sem v Tommija. In pika.

--------------------------

Uf, končno cesta! Kar naenkrat pa se je Ghaal... Ustavil! Ni hotel naprej. Upiral se je. Skočila sem z njega in hotela sama naprej. Pa me je po vsej sili zadrževal. Kaj je z njim? Vedno ne uboga, zdaj pa kar po svoje! Nato pa sem se odločila. Če noče iti z mano, grem pa sama! In sem nadaljevala pot po cesti. Takrat pa... Predme sta skočila dva moška, mi sta bila cela v črnem. Ne! Ne! Ne! Roparja.
"Roke gor! Če ti lahko pobereva vse imetje te mogoče na vzameva s seboj!"
"Pustita me!!!"
Sem zavpila. Nato pa mi je bilo dovolj. Vsi me vidijo kot krhko suho punco, ki je takooooo lepa. Ampak, to nisem jaz. Zdaj vem, kdo sem.
Obrnila sem se, in tistega, ki je stal za mano s pestjo treščila v nos. Ulila se mu je kri. Dvignila sem nogo, se zavrtela in na polno brcnila drugega. Sesedel se je. Pravi trenutek. Stekla sem do Ghaala, ki me je že čakal. Zajahala sem, in v nekaj minutah sva bila doma.

--------------------------

Takrat sem spoznala, kaj se mi je pravkar zgodilo. Šok. Šele zdaj sem se zavedla, kaj bi se mi lahko zgodilo, če ne bi bila močna, trdna in odločna. Stekla sem k mami.
"Mami! Nujno ti moram nekaj povedati!"
"Kaj je? Izgledaš čisto prestrašena."
Nato sem ji vse povedala. Čisto vse, od začetka do konca.
"Takoj grem zadevo prijavit policiji! Nujno! Mogoče ju pa ujamejo!"
Je rekla mama.
"Zate, pa ne skrbi. Vem, kaj bomo naredili!"
Tako je mama poklicala policijo, ki so se takoj odpeljali na tisto cesto, da bodo vse pregledali. K meni m pa je prišel na pogovor policijski inšpektor.
"Dober dan! Vaši deklici bi rad zastavil nekaj vprašanj. Smem?"
Je vprašal mojo mamo.
"Ja, ja, seveda! Kar pridite."
Ko sem ga zagledala, sem se malce pomirila. Sedaj imajo zadevo v rokah policisti. Še sreča!
"Živijo! Zastavil ti bom nekaj vprašanj o roparjih. Ti pa odgovori, kar se da natančno. Tako ju bomo lažje izsledili."
"Prav."
"Dobro. Kako sta bila videti?"
"Hmm... Kot vsi roparji. Vsa v črnem, oba srednje velike postave. Spomnim se, da je imel eden temno modre Skechers superge. Drugi pa, nisem prepričana."
Zastavil mi je še nekaj podobnih vprašanj. Odgovorila sem na vse, ko pa je inšpektor odšel, sem šla do Ghaaliba. Če bi ga ubogala, se ne bi zapletla v to. Ah, moj Ghaal. Dala sem mu jabolko in ga pobožala. Hotel me je rešiti!

---------------------------

Naslednji dan, ko sem šla v šolo, sem Lottie povedala vse o tem. Z roko si je pokrilvala usta.
"Omg, to je grozno!! Bravo, res! Jaz bi se pokakala od strahu! Čisto res."
"Hah, ne bi se. Ko ti gre za življenje ni tako kot ponavadi."
Sem se ji nasmehnila. Če bi vse po sreči, bom danes spet videla Tommija!
"Hanna? Se zavedaš, da je valeta že čez dva tedna?! Jaz sem kar malo panična, hah."
Je rekla moja najboljša prijateljica.
"Kaj?! Neee, ne more biti res!! To je prehitro!"
"Jap, pa je res. Že imaš obleko?"
"Ah, nee! Nujno jo moram dobit!"
Sem v paniki rekla. Ko pridem iz šole, bom rekla mami.
Ko sva prišli v šolo, sem tam res zagledala Tommija. Pomahal nama je, nato pa sva odšli v razred. Ampak... Nekaj me moti. Zdi se mi kot da... Kot, da Lottie ni iskrena. Ah, najbrž se motim. Jaz in moja domišljija...



po malo daljšem premoru pa spet nov del<33. upam, da vam je všeč. uživajte med počitnicami pookies<3. če bom mela čas, bom med počitnicami mogoče objavla še en dell.
lyyyy all<33