PisalnicaGimnazijka detektivka, 10. del
3
6. DECEMBER (POPOLDNE)
Sinoči je močno snežilo in pločnik je bil še danes dopoldne pokrit z belo plastjo. A detektiva nič ne ustavi, ko si nekaj zada, kajne?
Pozvonim na vhodna vrata majhne hiše, kjer živi Hannah Hudson. Kmalu mi vrata odpre rahlo starejša gospa v dolgem zelenem plašču.
"Da?" me vpraša, medtem ko na obrazu napravi začuden obraz.
"Gospa Hudson, moje ime je Eleanor Pryste. Preiskujem umor Vicky Grey," se prestavim. "Slišala sem, da ste jo našli. Mrtvo mislim. Zato bi rada govorila z vami."
Ozračje postaja napeto, Hannahine zelene oči pa se usmerijo proti tlom. Počutim se nekoliko nelagodno.
"Ne," hladnokrvno odvrne čez čas. "Ne bom odpirala starih ran."
Hannah se obrne, ko jo primem za roko in vzkliknem: "Prosim, gospa." Uspem jo prepričati, da se obrne proti meni. S solzo v očeh nato dodam: "Vicky je bila moja najboljša prijateljica. Jezi me, ker je njen morilec na prostosti. Prosim, pomagajte, da ga najdem. Ne odpiram starih ran, gospa Hudson. Le želim, da bomo vsi spali v miru."
Po kratkem premisleku Hannah odvrne pristane in skupaj se napotiva proti dnevni sobi, kjer sedeva na kavč.
"Vas moti, če si zapisujem odgovore?" vprašam in iz nahrbtnika potegnem majhen blok in pisalo.
"Ne," tiho odvrne Hannah in si popravi zelen trak, ki ga ima v oranžnih kratkih laseh.
"Gospa Hudson, mi lahko poveste, kako ste se znašli zunaj tisto noč?" previdno vprašam. A čim zastavim vprašanje, zopet začutim napetost, ki prihaja iz moje sogovornice.
"Oh, ta noč," začne Hannah. "Bilo je temačno. Bolj kot običajno. Odpravljala sem se spati, ko sem nenadoma slišala krik. Krik mlade ženske. Stekla sem ven, a nikjer ni bilo nikogar. Nato sem začutila neko tekočino, ki se je približevala mojim nogam. Pogledala sem proti tlom. Kri. Nekaj metrov, samo nekaj metrov, je bila tam, prekrita z rdečo tančico. Tančico krvi. Njen mlad obraz je bil ves bled kot mleko. Njeni svetli lasje so bili oviti v kri. In njene oči so me nedolžno gledale. Še se jih spomnim! Oh!" Hannah takrat začne hitreje dihati, na njenih licih pa se pojavijo solze. Zavedala sem se, kako močan in boleč mora biti ta spomin.
"Gospa Hudson, ste v redu?" nekoliko živčno vprašam, vstanem in se ji približam.
Hannah me pogleda z jeznim izrazom na obrazu in zoožanimi očmi. "Pojdi in ne vračaj se," s tihim glasom ukaže.
"Gospa, nisem hotela ..."
"Pojdi!" glasno izreče, jaz pa stečem iz hiše na sneg.
Prekleto. Biti detektiv je res naporno.
Sinoči je močno snežilo in pločnik je bil še danes dopoldne pokrit z belo plastjo. A detektiva nič ne ustavi, ko si nekaj zada, kajne?
Pozvonim na vhodna vrata majhne hiše, kjer živi Hannah Hudson. Kmalu mi vrata odpre rahlo starejša gospa v dolgem zelenem plašču.
"Da?" me vpraša, medtem ko na obrazu napravi začuden obraz.
"Gospa Hudson, moje ime je Eleanor Pryste. Preiskujem umor Vicky Grey," se prestavim. "Slišala sem, da ste jo našli. Mrtvo mislim. Zato bi rada govorila z vami."
Ozračje postaja napeto, Hannahine zelene oči pa se usmerijo proti tlom. Počutim se nekoliko nelagodno.
"Ne," hladnokrvno odvrne čez čas. "Ne bom odpirala starih ran."
Hannah se obrne, ko jo primem za roko in vzkliknem: "Prosim, gospa." Uspem jo prepričati, da se obrne proti meni. S solzo v očeh nato dodam: "Vicky je bila moja najboljša prijateljica. Jezi me, ker je njen morilec na prostosti. Prosim, pomagajte, da ga najdem. Ne odpiram starih ran, gospa Hudson. Le želim, da bomo vsi spali v miru."
Po kratkem premisleku Hannah odvrne pristane in skupaj se napotiva proti dnevni sobi, kjer sedeva na kavč.
"Vas moti, če si zapisujem odgovore?" vprašam in iz nahrbtnika potegnem majhen blok in pisalo.
"Ne," tiho odvrne Hannah in si popravi zelen trak, ki ga ima v oranžnih kratkih laseh.
"Gospa Hudson, mi lahko poveste, kako ste se znašli zunaj tisto noč?" previdno vprašam. A čim zastavim vprašanje, zopet začutim napetost, ki prihaja iz moje sogovornice.
"Oh, ta noč," začne Hannah. "Bilo je temačno. Bolj kot običajno. Odpravljala sem se spati, ko sem nenadoma slišala krik. Krik mlade ženske. Stekla sem ven, a nikjer ni bilo nikogar. Nato sem začutila neko tekočino, ki se je približevala mojim nogam. Pogledala sem proti tlom. Kri. Nekaj metrov, samo nekaj metrov, je bila tam, prekrita z rdečo tančico. Tančico krvi. Njen mlad obraz je bil ves bled kot mleko. Njeni svetli lasje so bili oviti v kri. In njene oči so me nedolžno gledale. Še se jih spomnim! Oh!" Hannah takrat začne hitreje dihati, na njenih licih pa se pojavijo solze. Zavedala sem se, kako močan in boleč mora biti ta spomin.
"Gospa Hudson, ste v redu?" nekoliko živčno vprašam, vstanem in se ji približam.
Hannah me pogleda z jeznim izrazom na obrazu in zoožanimi očmi. "Pojdi in ne vračaj se," s tihim glasom ukaže.
"Gospa, nisem hotela ..."
"Pojdi!" glasno izreče, jaz pa stečem iz hiše na sneg.
Prekleto. Biti detektiv je res naporno.
Moj odgovor:
.png "Druščina 1"){kind=small}
Lwlwl55
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Zna gdo razlozit?
zdravo
mene zanima nekaj in upam da znaste pomagat al vsaj mogoce razlozit.
Jaz sem vedno bla tipo nekako ne da so me zafrkavali v soli ampak tipo vedno so mi nasli v osnovni al srednji nek vzdevek.
Pac js sem po karakterju je res da sm glasna ampak tudi ni da se derem pa nevem kaj torej basicly nisem tiha in tudi ce bi mi gdo kaj reku bise skregala znjimi.
Ampak ljudje tudi ko me niso poznali ko so me vidli so vednooo mene nasli za tarco pa tudi ce bi bla samo tiho
like drugi ljudje so tudi bli npr kasne sosolke so ble tisje malo bolj cudne in to ampak tipo mene so vedno nasli lahko tudi ce me niso poznali.
Pac js zgledam na zgled se mi zdi nezno ker mije res ful ljudi to reklo ampak moj karakter je cisto drugi in to vejo tudi tisti ki so mi nasli vzdevek.
Ampak mene samo zanima kako vedno jaz pac sej ne recem nic zafrkavajo tudi druge ampak potem vedno mene najdejo pa ni da sm gremo rect nevem posebna al grda al cudna pac normalna sm kot ostali ampak vedno mene najdejo.
Kaj mi zna gdo razlozit zakaj?
Pa msm sej ni da sm se neki pogovarjala s temi ljudi tudi kome niso poznali in js nnih so mi takoj dali vzdevek med sabo
Pac js po karakterju sem malo arogantna in direktna ampak to ne vedno ponavadi sem okej z usemi
lp hvala za odgovore
mene zanima nekaj in upam da znaste pomagat al vsaj mogoce razlozit.
Jaz sem vedno bla tipo nekako ne da so me zafrkavali v soli ampak tipo vedno so mi nasli v osnovni al srednji nek vzdevek.
Pac js sem po karakterju je res da sm glasna ampak tudi ni da se derem pa nevem kaj torej basicly nisem tiha in tudi ce bi mi gdo kaj reku bise skregala znjimi.
Ampak ljudje tudi ko me niso poznali ko so me vidli so vednooo mene nasli za tarco pa tudi ce bi bla samo tiho
like drugi ljudje so tudi bli npr kasne sosolke so ble tisje malo bolj cudne in to ampak tipo mene so vedno nasli lahko tudi ce me niso poznali.
Pac js zgledam na zgled se mi zdi nezno ker mije res ful ljudi to reklo ampak moj karakter je cisto drugi in to vejo tudi tisti ki so mi nasli vzdevek.
Ampak mene samo zanima kako vedno jaz pac sej ne recem nic zafrkavajo tudi druge ampak potem vedno mene najdejo pa ni da sm gremo rect nevem posebna al grda al cudna pac normalna sm kot ostali ampak vedno mene najdejo.
Kaj mi zna gdo razlozit zakaj?
Pa msm sej ni da sm se neki pogovarjala s temi ljudi tudi kome niso poznali in js nnih so mi takoj dali vzdevek med sabo
Pac js po karakterju sem malo arogantna in direktna ampak to ne vedno ponavadi sem okej z usemi
lp hvala za odgovore
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(89)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(37)
Šport me na sploh ne zanima.
(50)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Neeeee šele 24.12 aaaaa ampak komi čakaaam
fr fr :wilted_rose:
tko kt so use že napisale, ...
Popolnoma se strinjam s tabo. Ne morem reče ...
ja, frr, tko kakšne dve leti nazaj je blo ...
