*b**i*Albus*i**b*
Medtem ko je mojster čarobnih palic meril Mashino desnico, je razlagal: "Vsaka palica ima jedro, ki je narejeno iz samorogovih dlak, kit zmajevega srca, feniksovega repnega peresa, pred kratkim pa imamo tudi palice z vylinimi lasmi, hipogrifovimi kremplji in knarlovimi bodicami. Zdrobljenimi, seveda."
"Gospod, kaj pa so knarli?"
"To so živali, ki se jih neznansko težko loči od navadnega ježa, mlada dama."
"Aha."
Mojster je pospravil šiviljski merilni trak in na plano povlekel prvo palico. "Vrba s kito zmajevega srca. Štiriintrideseet centimetrov. Kaj čakaš, daj, preizkusi jo!" Rory je debelo pogoltnila, a je vendar vzela palico in z njo zamahnila po zraku. Zgodilo se ni nič in že nekaj trenutkov zatem je mojster Olchenbat palico precej grobo ločil od njene dlani.
"Ne ne, poskusi tole. Ebenovina s samorogovo dlako, v moji trgovini je bila, še preden je sem prišel Harry Potter. Preizkusi jo, no!" Masha je prijela palico in iz nje se je vsul roj zlatih isker. Palico je uperila v list, ki ga je, ko sva vstopila, prineslo skozi vrata.
"Perlatium leviosa." List se je dvignil in zaokrožil po zraku. Gospod Olchenbat se je nasmehnil. "Ta bo pa prava! Bravo, dekle!"