Albus
Ko sva zakorakala iz trgovine, sploh nisem vedel, kaj naj jo najprej vprašam. Mojster Olchenbat je namreč vmes kar nekajkrat omenil njenega brata, a ni mogel nikoli povedati do konca tega, kar je mislil, saj ga je Rory hitro prekinila in ga začela spraševati reči o palicah, vmes pa me je ošinila s pogledom.
Nazadnje sem se odločil za nekoliko bolj nedolžno vprašanje. "Od kod poznaš urok lebdenja? Mislil sem, da si enajst..."
"Nisem enajst. Sem še deset, jutri bom enajst. Urok pa sem se, ko sem bila stara osem, naučila iz bratove knjige in z bratovo palico."
"Aha." Hodila sva proti Eylopovemu sovjemu gnezdu in ozračje je postajalo vse bolj napeto. Vprašanje, kaj se je zgodilo z njenim bratom, sem imel že na koncu jezika, a si ga nisem upal izgovoriti. Masha pa se je očitno tega zavedala in je vsake toliko časa poškilila proti meni. Ko sva vstopila v trgovino in se na hitro naučila urok poliaris, se ni nič spremenilo. In tudi ko sva kupila peresi.
"Greva zdaj v Lepopis in pivnik? Učbenike potrebuješ."
"Ne potrebujem jih. Imam bratove, prav lepo jih je ohranil." Zavedela se je, kaj je naredila z omembo svojega starejšega brata, in zardela.