»Vi imate Hčerko?« je presenečeno vprašal Ron. Vsi so bili presenečeni. »Ko sem bila stara dvajset let« je začela profesorica spreminjanja oblike s pridušenim glasom. »sem ga spoznala. Bila je ljubezen na prvi pogled. A bila je ena težava. Bil je bunkelj. Eliphostone Urquart. Bala sem se mu povedati, da sem čarovnica. A potem se je rodila Amelia. Morala sem mu povedati. Ko sem mu vse razložila se je delal kot, da ni nič. A ponoči je vzel Amelio in pobegnil. Gotovo ji je celo življenje govoril slabo o meni. Očitno pa ni podedovala nobenih čarovniških sposobnosti. Bila sem zlomnjena. A Dumbledore, me je vzel na grad in mi ponudil službo.« je dokončala McHudurra. Vsi so zrli vanjo odprtih ust. Težko si je bilo predstavljati mlado McHudurro, kaj šele njo kot mamo ali ženo. »Torej najbrž bi bilo dobro najti to Amelio, da slišimo še njeno zgodbo in zakaj vas je poskušala ubiti. Vi profesorica pa malo počivajte.« je rekla Hermiona. Potem so z Ginny šli ven iz kabineta. »Ginny povej nam toliko o tej Amelii kolikor se spomniš.« je rekla Hermiona. Ginny je začela »No torej izgleda stara okoli štirideset let, ima dolge rjave lase, barve oči se ne spomnim. Je precej vitka in visoka.« »Je imela kakšno znamenje ali drugo posebnost?« je vprašala Hermiona. »Na licu je imela materino znamenje v obliki zvezde. Ne preveč veliko.« je povedala Ginny. Harry je bil tako pretresen zaradi vseh dogodkov, da se je šele sedaj spomnil, da je oseba, ki jo že celo leto najbolj pogreša tik ob njem. »Krallku moramo poročati o vsem tem, potem pa bomo videli kako naprej.« je rekla Hermiona. Potem, pa je zvlekla Rona stran in Harry je bil sam z Ginny. »Pazi nase.« je rekla in ga poljubila. »Ti tudi.« je rekel Harry in odhitel ven. Tam so se izdejanjili na ministerstvo.

Upam, da vam bo nov del všeč in hvala vsem, ki ste se na novo naročili name
LYSM