Harry se je naslednje jutro zbudil pozneje kot običajno, zaradi dogodkov iz prejšnje noči. Ginny je še vedno spala. Od kar je bila noseča je vedno spala malo dlje od njega. Šel je do Teddyjeve sobe. Priprl je vrata. Teddy je mirno spal v svoji postelji. K sebi je stiska medvedka, ki mu ga je skvačkala Alice. Harry je še po stopnicah dol in si pripravil kavo. Kmalu je dol prišla tudi Ginny. »Dobro jutro.« je rekla in ga poljubila na čelo. Šla je do štedilnika in pristavila vodo za čaj. Harryju je bilo še vedno smešno, kako vsi, ki so od vedno vedeli da so čarovniki, sovražili kavo. »Teddyjevi učiteljici sem pisala, da ga ne bo v šolo. Saj ga boš danes peljal na ministrstvo, kajne?« je rekla Ginny, ko se je s skodelico čaja usedla za mizo. »Ja danes ga peljem.« je rekel Harry. Ko se je Teddy zbudil je Ginny na mizo postavila zajtrk. Kadar je pripravljala hrano, ga je precej spominjala na gospo Weasley, saj je vedno skuhala preveč, da bi navaden smrtnik pojedel vse. Razen Rona seveda. Ko so pojedli je Ginny Teddyja oblekla v srajco in kavbojke in s Harryjem sta se izdejanjila pred ministrstvo. Ko sta prišla v avlo sta bila deležna še več pogledov kot ponavadi, zato je Harry s Teddyjem hitro šel do Hermionine pisarne. »Teddy kaj pa ti tukaj?« je rekla Hermiona, ko sta vstopila. »Imamo manjšo težavico.« je začel Harry. »Kakšno težavico?« je Hermiona odgovorila z vprašanjem. »Teddy je….. podedoval nekaj Remusovih lastnosti.« je rekel previdno. »Volkodlak je?!« je vzkliknila. Harry jo je grdo pogledal, zaradi vzklika, nato pa pokimal. »Mogoče bi mu lahko naredili volkomir?« je vprašal Harry. »To ne bo mogoče. Volkomir je močen napoj in ni primeren za mlajše od 15 let.« je rekla. »Kakšne druge možnosti?« je rekel Harry. »Pomojem ne. Največ kar lahko narediš je, da greš vsako polno luno z njim ven, kot jelen.« je rekla. Harry se je sprijaznil z tem dejstvom. Ko je že hotel oditi iz Hermionine pisarne pa je na okno potrkala sova. Harry je mislil, da je pač nekaj za Hermiono ampak se je vseeno obrnil. »Millie?« je rekel. Na okenski polici je stala njegova in Ginnyjina sova. »Zame je.« je rekel zamišljeno in odprl okno. Odvezal je pismo in ga razprl.
Pisalo je:
»Harry,
Hitro pridi domov! Začenja se!«
Tako, malo krajši del ampak, na koncu napet! Upam, da vam je všeč! LYSM