8. del
Po kosilu sem šla v sobo. Valerie in Jake sta šla spat a mene je ta misija tako žrla, da nisem mogla spati. Zato sem neredila nekaj res žlehtnega. Vzela sem zvočnik, ga povezala s telefonom in ga dala na njvišjo glasnost. In nisem poslušala nekih mirnih pesmi ampak pesmi od Skilleta. In medetem, ko sem poslušala to »prečudovito« glasbo sem osumljencom, ki sem jih imela natisnjene na listu risala bke klobuke in pentlje.
In čez kakih deset minut se je privlekla Valerie in se zadrla: »A SI TI NORMALNA?!!!!«
»Nep!« sem ji odrezavo odgovorila.
In ona mi ni odgovorila ampak je samo prijela moj telefon in izklopila glasbo.
»Hej!« sem rekla a Valerie se je le obrnila in zaprla vrata.
Čez pol ure sem se naveličala čakanja in odšla zbudit Jaka in Valerie. Potem sem pa šla ven in čakala, da pride David. Sedela sem pred vilo v visečem stolu, ko sem zaslišala besede, ki so postajalae vse razločnejše in glasnejše.
»Ne! Ne bom več zdržal vajinega kreganja!« se je drl David.
»Utihni mulc!« to je rekla Clariss, Davidova mati.
In v tistem trenutku sem videla Davida ki je skoraj padel iz stopnic in njegovo mamo, ki je v roki držala kuhalnico In jaz se čisto brez premisleka stekla direktno do njih in skočila med Davida in njegovo mamo.
»Takoj nehajte! Roke postavite na vidno polje! Imate pravico, da molčite, saj lahko vse kar rečete uporabim proti vam!« sem zrecitirala kot pesmico.
Obrniala sem se do Davida.
»Ti je kaj naredila?«
»Ne, ker si ti prišla in me rešila. In kaj je bilo tisto na koncu?« je rekel še vedno pripravljen in zbegan.
»Ah tisto na koncu? Preveč kriminalk.« sem se nasmehnila.
»Gremo deskat?«
»Ja lahko.« sem rekla in skočila po Jaka in Valerie.
In čez 10 minut smo že stali ob obali. Desko sem dala v vodo in šla dalje. Ko sem bila oddaljena od plitvine sem se vstala. Zaneslo me je in skoraj sem padla v vodo. Ampak prijele so me močne roke in bile so Davidove, ki se je ne vem kdaj poravnal z mano. Držal me je za roko in tako sem dobila ravnotežje. Ker sem kazala podlahti je David zagledal rano in takoj, ko sem videla, da jo je videl sem obrnila roko in se pognala proti valovom.
In tako je bilo vsak dan in prišel je četrtek…
In tole je bila zgodba.
Lp. fla
Po kosilu sem šla v sobo. Valerie in Jake sta šla spat a mene je ta misija tako žrla, da nisem mogla spati. Zato sem neredila nekaj res žlehtnega. Vzela sem zvočnik, ga povezala s telefonom in ga dala na njvišjo glasnost. In nisem poslušala nekih mirnih pesmi ampak pesmi od Skilleta. In medetem, ko sem poslušala to »prečudovito« glasbo sem osumljencom, ki sem jih imela natisnjene na listu risala bke klobuke in pentlje.
In čez kakih deset minut se je privlekla Valerie in se zadrla: »A SI TI NORMALNA?!!!!«
»Nep!« sem ji odrezavo odgovorila.
In ona mi ni odgovorila ampak je samo prijela moj telefon in izklopila glasbo.
»Hej!« sem rekla a Valerie se je le obrnila in zaprla vrata.
Čez pol ure sem se naveličala čakanja in odšla zbudit Jaka in Valerie. Potem sem pa šla ven in čakala, da pride David. Sedela sem pred vilo v visečem stolu, ko sem zaslišala besede, ki so postajalae vse razločnejše in glasnejše.
»Ne! Ne bom več zdržal vajinega kreganja!« se je drl David.
»Utihni mulc!« to je rekla Clariss, Davidova mati.
In v tistem trenutku sem videla Davida ki je skoraj padel iz stopnic in njegovo mamo, ki je v roki držala kuhalnico In jaz se čisto brez premisleka stekla direktno do njih in skočila med Davida in njegovo mamo.
»Takoj nehajte! Roke postavite na vidno polje! Imate pravico, da molčite, saj lahko vse kar rečete uporabim proti vam!« sem zrecitirala kot pesmico.
Obrniala sem se do Davida.
»Ti je kaj naredila?«
»Ne, ker si ti prišla in me rešila. In kaj je bilo tisto na koncu?« je rekel še vedno pripravljen in zbegan.
»Ah tisto na koncu? Preveč kriminalk.« sem se nasmehnila.
»Gremo deskat?«
»Ja lahko.« sem rekla in skočila po Jaka in Valerie.
In čez 10 minut smo že stali ob obali. Desko sem dala v vodo in šla dalje. Ko sem bila oddaljena od plitvine sem se vstala. Zaneslo me je in skoraj sem padla v vodo. Ampak prijele so me močne roke in bile so Davidove, ki se je ne vem kdaj poravnal z mano. Držal me je za roko in tako sem dobila ravnotežje. Ker sem kazala podlahti je David zagledal rano in takoj, ko sem videla, da jo je videl sem obrnila roko in se pognala proti valovom.
In tako je bilo vsak dan in prišel je četrtek…
In tole je bila zgodba.
Lp. fla
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Imaš moj prvi lajk in komentar. Res odlična zgodbica. Komaj čakam nadaljevanje:sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart:
1
Moj odgovor:
Sram me je
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Stiska in ne znam se odpreti ljudem
Zadnje čase doživljam zelo veliko stisko zarafi pritiska v šoli saj mi nič več ne gre zato so thdi moji treningi odbojke slabši. problem je ker vedno ko se poskušam pogovoriti z ljudmi o mojih čutvih se potem počutim zelo ashamed in me je sram in to obžalujem. zgodilo se je, da sem se zelo slabo počutila na treingu odbojke in je to trener opazil in me vprašal kaj je. vsedla sem se in se z njim pogovarjala in mi je svetoval in pomagal in zdaj se počutim cel čas sramotno pred njim. zahvalila sem se mu 3x a vseeno me je sram in ne vem zakaj samo čudno je, zvija me v trebuhu ker sem mu to povedala. ne vem kako se naj soočim z njim. odbojko treniram zdaj drugo leto in dejansko nikoli nisem izvedela kdaj ima rojstni dan tako da kak je normalen način da vprašam kdaj ma rojstni dan ko bom na samem z njim da se mu zahvalim nekako?
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(37)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(56)
Nič posebnega , že vse vem.
(20)



Pisalnica