Tole je 9. in predzadnji del.
UŽIVAJTE!

In tako je bilo vsak dan in prišel je četrtek…

Zjutraj sem pojedla zajtrk nato pa se vsedla v visečo mrežo tako, da gledam proti Underwoodovi hiši.
»In kaj danes delaš?« me iz buljenja proti vili predrami David.
»Kaj bom delala?« sem zbegano rekla. »Raziskala bom mesto.« sem odgovorila kakor hitro se je dalo.
»Potem ti lahko pokažem mesto.«
»Hvala ampak grem s skirojem.«
»Kdaj pa?« me vpraša in v tistem trenutku avto od gospoda U. spelje iz dvorišča.
»Zdajle.« rečem pograbim skiro, si namestim telefon na stojalo in napišem »Tarča zapustila dovoz, začenjam ji slediti.« Takoj speljem in že zasledujem Underwooda.
Peljem se po pločniku. A ta stvar res ne gre hitreje?! Ročko za hitrost sem držala čisto ob ročaju pa mi je izginjal. Sproti sem pošiljala koordinate kje sem. In takrat dobim sporočilo od Valerie: »Odšla sem naokoli mesta in sem pred tarčo.« In odpišem ji: »OK«
In nekje pri obali se je gospod U. ustavil. In jaz sem se previdno peljala mimo njegovega avta in se skrila v grm. Nekaj je govoril in nato se je začel premikati proti mojem grmu! In na srečo je gledal proti tisti ženski mislim, da Mishell. In ko je bil blizu je obrnil vedro, ki ga je držal in nekaj vrgel dobesedno meni na glavo totalno ne vedoč, da sem tam. In nikoli ne bote uganili kaj mi je vrgel na glavo. Na glavo mi je vgel vsaj kilo ptičje drobovine! Ja za vohunstvo potrebuješ želodec, da preživiš takšne nagravžne stvari. No in ko sem se nehala gabiti sama sebi sem začela snemati. Snemala sem kako sta prenašala zaboje in notri po vsej verjetnosti ptice! In gospod U. se je odpeljal nazaj po cesti. Jake je čakal na glavni cesti, da mu bo začel slediti. Valerie pa je čakala, da pošljem koordinate, da pride po drugi strani in, da mu nastavimo past.
In zadnji del pride jutri popoldne ali pa mogoče že danes:wink:
Lp. fla