Pisalnica
“Ah, na to ne računam tako hitro,” sem odvrnila. “Nenazadnje sva se spoznala le nekaj dni nazaj. Vendar se igra z mano. In to mi gre na živce.”
“Mogoče pa nama bo uspelo,” je dejal Max. “Nenazadnje se mi zdi, da je namerno prišel tisti večer v tvojo sobo.”
“Mogoče,” sem si popravila pramen las.
“Verjemi, razumel sem tisto o glosu,” je pomenljivo odvrnil in naredil požirek vina. Zardela sem, saj mu tega nisem nikoli pojasnila. “Ian je bil ljubosumen, ko me je zagledal pred tvojimi vrati. Mislim, da bo kmalu podlegel.”
“Upam,” sem zamrmrala.
Moja čustva do Iana so se vsak dan bolj poglabljala. Želela sem si ga. Bil je prvi moški, ki me je pritegnil in bila sem odločena, da bo moj. Za vsako ceno. Ravno zato sem pristala na Maxov predlog, da se pretvarjava, da sva skupaj.
“Torej? Kaj naju čaka jutri?” je Max spremenil temo pogovora. V roke je vzel scenarij, ki je počival na klubski mizici.
“Ti snemaš še nekaj scen in pobeg,” sem odvrnila. “Jaz pa imam nekaj scen z Elizo in Danielom, preden vsi skupaj gremo na dvor, nato pa snemamo v Calaisu in Franciji. Saj veš, da grof Warwick sklene zavežništvo z Zlobno kraljico in svojo najmlajšo hčer poroči z njenim edinim sinom. Teh scen se pa ne veselim.”
Max se je zasmejal.
“Gotovo se boš veselila scen, ko pridete nazaj,” mi je pomenljivo dodal. “Richard je rešil Anne Neville iz rok Zlobne kraljice.”
“In Anne je morala pretrpeti ujetništvo v Londonu, ko je vojvoda Clarence bil njen skrbnik. Potem pa se Richard naskrivaj poroči z njo,” sem skomignila z rameni. “Torej, še precej bomo morali posneti ...”
“Saj bo hitro minilo,” me je prekinil Max. “Še en mesec in pol snemanja imamo, če se ne bo kaj zapletlo. Jaz tako ali tako končam serijo predčasno.”
“Saj res,” sem pogoltnila slino. “Saj ... Saj boš ostal, kajne? Mislim ... Ne boš odšel s snemanja takoj, ko posnameš zadnjo sceno?”
Max se je zasmejal.
“Ne. Glede tega ne skrbi. Ostal bom, dokler ne bodo posneli zadnjo sceno,” je odgovoril na moje vprašanje. Olajšano sem zavzdihnila.
Ravno je vstal, da bi odšel v svojo sobo, ko je na vratih potrkalo. Spogledala sva se. Le kdo bi lahko bil?
“Grem jaz,” je rekel Max.
Opazovala sem, kako je odšel do vrat in jih odprl. Presenečeno sem razprla oči, ko sem pred vrati zagledala Iana.
Ki je besno strmel v naju.
“Koliko časa sta se mislila igrata z mano?” je jezno vprašal brez pozdrava. “Sta mislila, da vaju ne bom našel v Warwicku?”
Opazila sem, kako se je Max obrnil proč od njega in čez ustnice mu je šinil nasmešek. Izgubila sem stavo, sem pomislila, ko sem ponovno pogledala proti Ianu, ki me je opazoval z besnim obrazom. Očitno je Max imel prav. Ljubosumen je.
“Kaj počneš tukaj?” sem ga vprašala.
Priprl je oči.
“Tukaj sem, da ti vbijem nekaj pameti v glavo,” mi je zabrusil in vstopil v sobo brez povabila. Zaloputnil je vrata. Verjetno bo kdo poklical recepcijo glede na to, da Ian ni bil niti najmanj tih, ko so vrata udarila ob okvir.
“O čem govoriš?” sem nedolžno vprašala.
“Ljubosumen je,” je pripomnil Max in nasmejano pogledal Iana, ki ga je prezirljivo pogledal. “Athenais, pustil te bom samo, da rešiš z njim.”
In je odšel proti vratom. O bog, sem pomislila, pustil me je samo. Popolnoma nepripravljeno na dejstvo, da je prišel Ian. Ian je počakal le toliko, da so se vrata za Maxom zaprla, nato pa me je premeril.
“Torej?” me je pogledal. “Najprej z mano, potem pa odprem internet in šok - moja predraga Athenais se poljublja z Maxom Ironsom?! Mar misliš, da se lahko igraš z mano, nato pa greš kar k drugemu?!”
“Prosim?” sem ostrmela. Nisem verjela njegovim besedam, ki so besno bruhale iz njega. “Ian, si ljubosumen?”
___________________________________________________________________________________________________
Hvala vsem, ki berete. Na stari pisalnici sem objavljala dve zgodbi in sicer Azdaja in Your worst nightmare.. če bi ju rade brale, se nahajajo tukaj:
https://www.wattpad.com/867028114-azdaja-prologue
https://www.wattpad.com/635593197-your-worst-nightmare-spremna-beseda
“Mogoče pa nama bo uspelo,” je dejal Max. “Nenazadnje se mi zdi, da je namerno prišel tisti večer v tvojo sobo.”
“Mogoče,” sem si popravila pramen las.
“Verjemi, razumel sem tisto o glosu,” je pomenljivo odvrnil in naredil požirek vina. Zardela sem, saj mu tega nisem nikoli pojasnila. “Ian je bil ljubosumen, ko me je zagledal pred tvojimi vrati. Mislim, da bo kmalu podlegel.”
“Upam,” sem zamrmrala.
Moja čustva do Iana so se vsak dan bolj poglabljala. Želela sem si ga. Bil je prvi moški, ki me je pritegnil in bila sem odločena, da bo moj. Za vsako ceno. Ravno zato sem pristala na Maxov predlog, da se pretvarjava, da sva skupaj.
“Torej? Kaj naju čaka jutri?” je Max spremenil temo pogovora. V roke je vzel scenarij, ki je počival na klubski mizici.
“Ti snemaš še nekaj scen in pobeg,” sem odvrnila. “Jaz pa imam nekaj scen z Elizo in Danielom, preden vsi skupaj gremo na dvor, nato pa snemamo v Calaisu in Franciji. Saj veš, da grof Warwick sklene zavežništvo z Zlobno kraljico in svojo najmlajšo hčer poroči z njenim edinim sinom. Teh scen se pa ne veselim.”
Max se je zasmejal.
“Gotovo se boš veselila scen, ko pridete nazaj,” mi je pomenljivo dodal. “Richard je rešil Anne Neville iz rok Zlobne kraljice.”
“In Anne je morala pretrpeti ujetništvo v Londonu, ko je vojvoda Clarence bil njen skrbnik. Potem pa se Richard naskrivaj poroči z njo,” sem skomignila z rameni. “Torej, še precej bomo morali posneti ...”
“Saj bo hitro minilo,” me je prekinil Max. “Še en mesec in pol snemanja imamo, če se ne bo kaj zapletlo. Jaz tako ali tako končam serijo predčasno.”
“Saj res,” sem pogoltnila slino. “Saj ... Saj boš ostal, kajne? Mislim ... Ne boš odšel s snemanja takoj, ko posnameš zadnjo sceno?”
Max se je zasmejal.
“Ne. Glede tega ne skrbi. Ostal bom, dokler ne bodo posneli zadnjo sceno,” je odgovoril na moje vprašanje. Olajšano sem zavzdihnila.
Ravno je vstal, da bi odšel v svojo sobo, ko je na vratih potrkalo. Spogledala sva se. Le kdo bi lahko bil?
“Grem jaz,” je rekel Max.
Opazovala sem, kako je odšel do vrat in jih odprl. Presenečeno sem razprla oči, ko sem pred vrati zagledala Iana.
Ki je besno strmel v naju.
“Koliko časa sta se mislila igrata z mano?” je jezno vprašal brez pozdrava. “Sta mislila, da vaju ne bom našel v Warwicku?”
Opazila sem, kako se je Max obrnil proč od njega in čez ustnice mu je šinil nasmešek. Izgubila sem stavo, sem pomislila, ko sem ponovno pogledala proti Ianu, ki me je opazoval z besnim obrazom. Očitno je Max imel prav. Ljubosumen je.
“Kaj počneš tukaj?” sem ga vprašala.
Priprl je oči.
“Tukaj sem, da ti vbijem nekaj pameti v glavo,” mi je zabrusil in vstopil v sobo brez povabila. Zaloputnil je vrata. Verjetno bo kdo poklical recepcijo glede na to, da Ian ni bil niti najmanj tih, ko so vrata udarila ob okvir.
“O čem govoriš?” sem nedolžno vprašala.
“Ljubosumen je,” je pripomnil Max in nasmejano pogledal Iana, ki ga je prezirljivo pogledal. “Athenais, pustil te bom samo, da rešiš z njim.”
In je odšel proti vratom. O bog, sem pomislila, pustil me je samo. Popolnoma nepripravljeno na dejstvo, da je prišel Ian. Ian je počakal le toliko, da so se vrata za Maxom zaprla, nato pa me je premeril.
“Torej?” me je pogledal. “Najprej z mano, potem pa odprem internet in šok - moja predraga Athenais se poljublja z Maxom Ironsom?! Mar misliš, da se lahko igraš z mano, nato pa greš kar k drugemu?!”
“Prosim?” sem ostrmela. Nisem verjela njegovim besedam, ki so besno bruhale iz njega. “Ian, si ljubosumen?”
___________________________________________________________________________________________________
Hvala vsem, ki berete. Na stari pisalnici sem objavljala dve zgodbi in sicer Azdaja in Your worst nightmare.. če bi ju rade brale, se nahajajo tukaj:
https://www.wattpad.com/867028114-azdaja-prologue
https://www.wattpad.com/635593197-your-worst-nightmare-spremna-beseda
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Heeej!
Ful dobra zgodba! Oprosti, da komentiram šele pri tem delu, amapk sem prej le brala :)
Res dobro pišeš, prav vživim se noter!
Piši tako dobro še naprej!
Lp, Cookies:cookie:
Ful dobra zgodba! Oprosti, da komentiram šele pri tem delu, amapk sem prej le brala :)
Res dobro pišeš, prav vživim se noter!
Piši tako dobro še naprej!
Lp, Cookies:cookie:
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super kot vedno!:grin::grin::grin:
1
Potter girl💖
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
