Opazoval me je s svojimi modrimi očmi.
“Dejstvo je, da si se poljubljala z Maxom. Pred novinarji,” mi je končno odgovoril s stisnjenimi zobmi. “Po tistem, ko si ti mene prva poljubila.”
“Ti pa si me najprej zavrnil,” sem odvrnila. Še vedno nisem pozabila, kako me je odmaknil od sebe in mi povedal, da se ni nameraval zaplesti s soigralkami. Prizadel me je in ponižal, kar je bilo še precej sveže.
“Potem sem si premislil,” me je grdo premeril. “Ja, Athenais, ljubosumen sem. Si zadovoljna? Očitno uživaš, da si v središču pozornosti.”
Prhnila sem.
“Najin odnos z Maxom se tebe ne tiče,” sem previdno prekrižala roke na prsih. Ne, ne bom mu hitro podlegla. Ne bo me uspel zapeljati. Naj se prične truditi, kot sva z Maxom naredila načrt. Kolikor sem poznala Iana, se bo trudil le, če bo videl, da se odmikam od njega. Bila sem prepričana, da bo Maxov načrt uspel.
“Pa še kako se me tiče, Athenais,” se mi je približal in njegove oči so se zabliskale. “Zadnjič si se mi izmuznila. Sedaj pa pričakujem odgovor. Naredila si prvi korak? Kaj naj pričakujem od tega igranja?”
Ugriznila sem se v ustnico.
“Trenutno sem z Maxom ...”
“Prekleto!” je zaklel in me prekinil, da sem se hitro odmaknila, saj sem se nenadoma zbala zase. Bil je strahotno besen. “Tako uživaš z njim, kaj? Očitno je, da si mu že razprla noge glede na to, da si me pozabila!”
Samodejno sem dvignila roko in ga klofnila. Le kako si drzne?! Nisem bila ena izmed tistih deklet, ki komaj čaka na posteljne aktivnosti. Nenazadnje nisem spala še z nobenim moškim in nikakor nisem nameravala iti s prvim, ki pride mimo.
Prijel se je za lice in me premeril.
“Nisem. Spala. Z. Maxom,” sem besno stiskala zobe. “Nisem lahka, Ian. To sem ti že povedala. Zdaj pa se poberi iz moje sobe.”
Spustil je roko s svojega lica in prišel bližje k meni. Očitno je bilo, da je uspel nekako umiriti bes, saj je spregovoril z mirnim glasom.
“Ne bom šel nikamor, dokler ne dobim odgovora,” je dejal. “Takoj želim odgovor, Athenais. Kaj naj naredim, da ne boš z Maxom?”
Očitno ga je Max dobro prebral.
“Za začetek se umiri,” sem začela. “Potem pa se potrudi, da se ne bom počutila kot spolni objekt in mogoče me lahko celo povabiš ven, Ian. To je začetek. To ljubosumje te ne bo nikamor pripeljalo.”
Globoko je vdihnil in izdihnil. Očitno je, da sem mu parala živce. Pa kaj. Tudi on je meni, ker se je igral z menoj.
“Prav. Kaj imaš z Maxom?” je umirjeno vprašal. Zavila sem z očmi, on pa me je prijel za roko. “Moram vedeti, Athenais.”
“Zaenkrat nič konkretnega,” sem poskušala biti realna. “Vendar, če se ne boš trudil, bo pač on moja izbira.”
“Prav.”
Presenetilo me je, da se je obrnil proti vratom in jih odprl. Obrnil se je proti meni in me premeril s svojimi modrimi očmi.
Zatrepetala sem.
“Samo, da veš ... Opazujem vaju,” je dejal. “Prost sem in ostal bom v Warwicku. Nikakor se ne boš izmuznila, Athenais.”
Zaprl je vrata za seboj, jaz pa sem pridušeno zaklela. On bi moral snemati ... Le kako je dobil prosto? Nejevoljno sem pograbila telefon in poklicala Maxa. Potrebovala sva nov načrt in morala sva se nekaj izmisliti.
“Ian nama bo delal probleme,” sem rekla, ko se je javil. “Pravzaprav se mi zdi, da bo prežal na naju. Ostal bo v Warwicku.”
Max se je zasmejal.
“Dolžna si mi dvajset,” je veselo dejal. “Sicer pa, dobila si priložnost. Naj misli, da si mi nezvesta. Omejila bova druženje, dokler bo on zraven.”