“Mislim, da tole ni ...” sem začela, vendar me je ustavil s svojimi ustnicami, ki so se polastile mojih. Zastokala sem v njegova usta, nato pa se ga oklenila okoli vratu in mu vrnila poljub. Niti slučajno se ne bom odmaknila, sem odločeno pomislila, in pustila, da je z jezikom razprl moja usta in pričel raziskovati kotičke mojih ust. Najina jezika sta se divje zapletla. Začutila sem prijetno vznemirjenje, ki me je prevzelo, ko so se njegove dlani sprehodile po mojemu hrbtu. V meni je vrelo od strasti, ki je nisem poznala.
“Ian,” sem zamrmrala njegovo ime, ko se je za hip odmaknil. “Mislim, da ni ravno pametno, da tukaj ...”
“Saj ne bova šla dlje od poljuba,” me je prekinil in z dlanjo pobožal po licu. “Mislil sem le, da to potrebuješ po napornem dnevu.”
Sklonila sem se in pritisnila ustnice na njegove. Uživala sem v poljubih z njim. Pravzaprav me je vznemiril ...
“Ja, potrebujem tole,” sem zamrmrala.
Ok, če bi mi kdo rekel pred dvema tednoma, da se bom na klopci poljubljala s soigralcem, bi se mu smejala. Vendar sedaj sem želela to storiti. Z Ianom sem si želela biti. Pika. Čeprav mi je šel na živce.
Vrnil mi je poljubil. Z roko mi je šel skozi lase in poglobil poljub. Najraje bi si vzela tisto, kar so izkusile že vse moje vrstnice, ampak sem se uspela zadržati, saj nisem želela, da me izkoristi. Ian me je potisnil na klopco, da sem ležala pod njim. Čutila sem njegovo trdo telo na svojem in z dlanmi se je spolzel preko mojega trebuha. Še sreča, da sva imela vsa oblačila na sebi, saj so bili njegovi dotiki tako mamljivi ...
Odmaknil je ustnice z mojih.
“Tole ni pametno, Athenais,” je šepnil na moje uho. V meni je uspel prebuditi strast, kar me je podžgalo, da sem ga nežno pobožala po licu.
“Zakaj?” sem tiho zamrmrala vprašanje.
“Sama si rekla, da nisi lahka,” je odgovoril na moje vprašanje in se z ustnicami spolzel preko mojega vratu. Zastokala sem. “In precej neudobno bi ti bilo na tej klopci.” Zdrav razum mi je govoril, da naj se umaknem, telo pa je hrepenelo po njegovih dotikih. Oklenila sem se ga in ga potegnila nazaj nase.
Poiskala sem njegova usta in se s svojimi prisesala na njegove. Ian mi je vrnil poljub, nato pa se počasi odmaknil.
“Dovolj bo za danes,” je tiho rekel in se dvignil z mene. Nekoliko razočarano sem zastokala in se dvignila nazaj v sedeč položaj. Imel je prav. Nisem nameravala izgubiti nedolžnosti v javnem parku. Prvič mora biti drugače ...
Ponovno me je objel prek ramen in privila sem se k njemu. Naslonila sem glavo na njegovo ramo in pomislila na trenutek, ko sem ga prvič videla.
“Si res ljubosumen na Maxa?” sem tiho vprašala.
Presedel se je in me poljubil na sence.
“Ja,” je pritrdil.
Nasmehnila sem se. Ne bom mu povedala za najino igro z Maxom. Njegovo ljubosumje mi je godilo. Tako godilo, da sem bila prepričana, da bo nama uspelo privabiti Iana v moje mreže. Bila sem pripravljena poskusiti.
“Ian, jaz ...”
“Samo mi ne reci, da ima več možnosti kot jaz,” me je prekinil. Zastrmela sem se v njegov obraz, ki sem ga komajda razločila v temi.
“Ne vem še, če ima,” sem odvrnila. “Mislim ...”
“Mogoče se moraš najprej ti odločiti, katerega želiš,” je tiho dejal in se odmaknil. Dvignil se je na noge in pogledal proti meni. “Ti se moraš odločiti, Athenais. Oba se bova namreč borila zate, če se ne boš.”
Imel je prav. Prekleto, imel je prav.
“Morala se bom,” sem zavzdihnila in se postavila na noge. “Vendar moram biti prepričana, da ne boš zbežal, Ian. Prvič si me zavrnil.”
Grenko se je nasmehnil.
“Prvič sem naredil napako,” je šepnil.
“In drugič?” sem tiho vprašala.