Upam, da ga ne bom več srečala.
Nejevoljno sem odprla potovalko in začela metati svoje stvari v omare. Morala sem se zamotiti, saj me je tisti tip popolnoma spravil s tira. In kar je najhuje, ima sobo poleg moje, kar pomeni, da se mu ne bom mogla izogniti.
Sranje.
Poskusila sem se osredotočiti na pospravljanje oblek, vendar mi slednje ni uspevalo, saj sem bila z mislimi drugje. Pogrel me je njegov odnos in dejstvo, da je bil neverjetno sarkastičen. In seksi, sem se opomnila. Ob slednjem sem glasno zavzdihnila.
Bila sem samska. To je bilo dejstvo. In ravno to me je pripeljalo do tega, da sem bila mnenja, da je bil lep moški. Fak. Ne, ne, ne, ne sme se to dogajati, sem pomislila in se vrgla na posteljo. Nikakor mi ne sme biti všeč.
Po dveh urah strmenja v strop, sem se dvignila s postelje. Odločila sem se. Poskusila bom pozabiti na najino srečanje, če je to sploh mogoče.

* * *

Še prehitro je prišel večer. Ko sem pojedla skromno večerjo v hotelski restavraciji, sem se odpravila v Westminster. Med potjo sem si ogledovala ulice in si poskusila zapomniti imena restavracij ter trgovin, da bi jih ob prostem času obiskala. Poleg tega pa sem imela v načrtu ogled nekaterih zgodovinskih gradov ter znamenitosti, ki jih enostavno nisem smela izpustiti. Kljub temu pa sem morala najprej začeti z delom.
Spustili so me v sedež parlamenta. Poiskala sem ekipo, ki se je že zbirala ob producentu ter režiserju.
“Smo vsi zbrani?” je vprašal, ko me je producent ošinil s pogledom. Pogledal je prisotne, jaz pa sem se zavila v jopico, ki sem jo imela preko majice. Se mi je samo zdelo ali pa je mrzlo. “Ne, še Ian nam manjka.”
“Tu sem!”
O moj bog, sem pomislila. Ne. Ne, to ne more biti res.
Počasi sem se obrnila in ga zagledala, kako se nam je približeval. Imelo me je, da bi se obrnila na petah in zbežala. Resno?! Z njim bom snemala?!
“Se opravičujem za zamudo,” je rekel. “Nisem uspel dobiti taksija.”
Taksi? Gospod rabi taksi?!
Ko sem se spraševala, če me nekdo zgoraj kaznuje, ker se vedno pojavi ob istem času na istem mestu, kot jaz, se nam je pridružil. Odmaknila sem pogled in se pretvarjala, da ga ne vidim, čeprav me je njegova prisotnost spravljala ob živce.
“Ian, prosim te, postavi se ob Athenais, da boste postavljeni kot pari v seriji,” sem zaslišala producentov glas.
Sranje.
“Prav,” sem zaslišala njegov glas.
Čutila sem njegovo prisotnost ob sebi. Poskušala sem ignorirati misel, da je ob meni, vendar slišala sem njegovo umirjeno dihanje. Producent je medtem delil vloge. Nestrpno sem se premaknila. Le kdaj bo tega sestanka konec?!
“Vidva imasta vlogi Anne Neville in Richarda III.,” je producent končno prišel do naju in nama predal scenarij. “Snemala bosta čez dva dni. Priporočam vama, da skupaj gresta čez scenarij in se pripravita, saj bomo morali začetne scene čimprej posneti. Nimamo dovolj časa, da bi podaljšali snemanje.”
“Prav,” sem sprejela svoj scenarij in ga pogledala.
“Se bova potrudila,” se je oglasil še on.
Počakala sem, da se je producent oddaljil, nato pa se poskušala odmakniti od njega, vendar je pograbil mojo roko.
“Kam pa kam?” me je vprašal.
“Ven,” sem se ga poskušala otresti. “Stran od tebe.”
“Oh, ne, prej si zbežala, zdaj pa ne boš,” me je potegnil nazaj k sebi in mi pomolil svoj scenarij pod nos. “Vaditi morava.”
Namrdnila sem se.
“Zakaj mi nisi povedal, da igrava skupaj?” sem nekoliko jezno premerila njegov obraz. “Očitno si vedel, kdo sem. Torej?” Popustil je prijem, jaz pa sem spustila roke ob boke in pogumno strmela vanj. “Si me imel za norca?”
Pomenljivo me je premeril.
“Smešna si,” je dejal. “Vedel sem. Prav? Ampak glede na to, kako bežiš, ko se ti približam ... Mar ne bo zanimivo, kako bova morala se lotiti najini vlogi? Pomisli, tako si dirjala po hotelu, da bi se mi izognila, zdaj pa bom tvoja najboljša družba.”
Samovšečen... Prasec!