GINNY
Naslednji dan, sem se zbudila zelo zgodaj. Pretegnila sem se, ter zbudila še Hermiono. Odpravili sva se dol. Na najino presenečenje, sta fanta že stala pri metlah. "Gremo?" je vprašal Ron. "Ja, samo, da še pojeva." sem rekla in vzela svoj sendvič. S Hermiono sva pojedli. Jaz sem na vrata prilepila listek na katerem je pisalo: Mami, očka, mi smo že odšli. Ne skrbita za nas, takoj ko pridemo vama bomo pisali. Nato smo nesli svoje metle ven in se pognali v nebo. Odločili smo se za daljšo pot mimo Bradavičarke. Vsi smo mirno leteli, le Hermiona je imela manjše težave. Počasi smo se opogumili in začeli delati lupinge, ter še vse mogoče akrobacije. Medtem, ko smo jaz, Harry in Ron delali akrobacije, je Hermiona pazila na smer. Kmalu smo zagledali Bradavičarko. Še vedno je bila precej porušena. Vendar sem prepričana, da jo bodo pred pričetkom leta popravili. Zleteli smo čez in pomahali profesorici McHudduri. Poleteli smo čez igrišče za quiddicth in nato še čez gozd. Kar naenkrat se je moja metla začela čudno obnašati. Vlekla je proti tlom, čeprav sem jo jaz usmerjala gor. Opazila sem , da imajo tudi drugi enake težave. Naše metle so se vedno bolj bližale tlom z vse večjo hitrostjo. Samo še molili smo lahko, da bomo preživeli. Še malo še pet metrov, še trije (zaprla sem oči) še en meter. Zdelo se mi je da nisem trčila. Ali sem že umrla? Odprla sem oči in videla, da metle lebdijo 20 centimetrov nad tlemi. Preden bi se še kaj zgodilo, sem skočila dol z metle. Tudi drugi so me posnemali.
HARRY
"Ne moremo več leteti na metlah. Prenevarno je." sem rekel. "Na čemu pa bomo potem prišli v Romunijo?" je vprašala Ginny. Nekaj časa sem razmišljal. Zaslišal neko oglašanje. In drugi tudi. V četici smo odšli na jaso za grmom. Žvandri! Počasi sem se jim približal. Eden se mi je pustil pobožati. Verjeto so bili to tisti s katerimi smo pred nekaj leti poleteli v London. Hermiona je pomanjšala metle. Nato smo splezači na žvandre in odleteli. Leteli smo nekaj ur, če ne štejemo treh postankov. Preleteli smo že pol evrope. Ron bi se na svojemu žvandru skoraj zabil v jadralno letalo.
Končno smo zagledali Romunske gozdove. Kmalu smo pristali. Ko nas je Charlie videl, je bil zelo začuden. Ginny ga je najprej objela in Charlie jo je nato vprašal: "Ali ne bi mogli priti z metlami?" "Nad prepovedanim gozdom so se pokvarile." me je razložila Ginny. "No, zagotovo ste lačni. Kar za menoj. A pazite se Norberta." je rekel Charlie in nas pripeljal v hišo, ki je bila črna kot oglje. Ko smo vstopli noter smo bili presenečeni; vse je bilo belo! Charlie je videl naše osuple obraze in rekel "Hiša je zunaj črna zaradi ognja. Zmaji ne prestano bruhajo ogenj na hišo. Mimogrede, to je Daniell." Charlie je pokazal na višjega rjavo-blond fanta. Ta jim je pomahal. "Naj vam pred večerjo razkažem sobe. Hej Larissa lahko Ginny in njeni prijateljici pokažeš sobo?" je Charlie vprašal dekle na drugrm koncu sobe. "Seveda Charlie. Za mano dekleti." je rekla Larissa in dekletoma pokazala sobo. Naju z Ronom je Charlie odvedel na levo stopnišče.
Žvandri: https://images.app.goo.gl/jf1KKvYh8N7ViQ6fA
Charlie: https://images.app.goo.gl/Pu4Njk6DnP8YYtcM9
Daniell: https://images.app.goo.gl/5aMAiA96iGUADHqy5
Larissa: https://images.app.goo.gl/QXh9BrBx8gZBjfk59