"Ela! Neeee!!!!"
Opazovala sem kako se je dekliška postava izgubila v daljavi. Nekdo jo je odpeljal proč, stran od mene. Tekla sem, da bi ujela svojo sestro in ugrabitelje vendar so bile moje noge že preveč utrujene. Še enkrat sem zakričala nato pa se zgrudila na tla.
*****
Sunkovito sem se prebudila in poskušala priti do sape. Ležala sem v postelji in moji oslepajoče beli lasje so se mi lepili na obraz. Zaslišala sem korake, ki so se približevali moji skromno opremljeni sobi.
"Loti, danes si spet kričala... Si uredu?"
Po glasu sem domnevala, da je bila ena izmed čistilk.
"Uredu sem... Lahko noč!"
Sem siknila in se pokrila z odejo. Počakala sem, da je temna postava odšla iz sobe nato pa prižgala luč. Od izginotja moje sestre Ele si še nisem opomogla. Oči je bil ves čas zaprt v sobo mami pa ure in ure ni bilo domov. Zato sta najela čistilko. Nase sem hitro navlekla preproste kose oblačil se počesala in splezala čez okno. To je bilo mogoče saj sem imela sobo v pritličju. Že, ko sem prvič to noč vdihnila svež zrak mi je odleglo. Skočila sem na vrt ter se skoraj neopazno opotekla čeprav sem to počela vsako noč. Vedela sem, da mi ponoči grozi napad zombijev ali pa vampirjiev vendar mi ni bilo mar. Imela sem svoje moči in to je bilo dovolj. Ko sem se sprehajala po bogato opremljenem vrtu sem se ustavila pri enem od kipov, ki je upodabljal Elo. Nasmejano dekle je imelo divje skodrane lase in prelepo oblikovane oči. Prijela sem jo za roko in začitila bitje njenega srca. Zaprla sem oči, da se bi predala trenutku.
"Imaš spet nočne more sestrica?"
Sem v mislih slišala Elin glas. Z njo sem se lahko pogovarjala samo v stiku z njenim kipom.
"Ja...Pogrešam te."
Sem zašepetala. Kip se je rahlo nasmehnil. To se mi je zgodilo prvič. Prestrašeno sem stopila par korakov nazaj, ko me je iz druge strani nekdo povlekel za roko. Hotela sem zakričati a me je zaklel z urokom tišine in iz mojih ust ni prišel niti najmanjšen glasek.
"Odpeljimo jo!"
Sem slišala moški glas. Divje sem opletala z rokami a ni pomagalo. Kip se mi je še vedno nagajivo smehljal in se vedel kot bi mu bila predstava všeč. Moški ni mogel biti zombi, vampir ali trol. Odpeljal me bo na akademijo Magije katere sem se najbolj bala. Bala sem se je z razlogom. Če na sprejemnem preizkusu ne prikažeš dovolj moči te ubijejo in jaz nisem bila pripravljena. Zdaj sem doumnela zakaj sta me starša vedno zapirala v hišo. Da me ne ugrabijo in ubijejo. Lahko sem samo še upala. Postava je z sekiro razbila Elin kip in delci kamna so se veselo pogubili. Ele ne bom slišala nikoli več.