Tu je moja nova zgodba.
~ Alexander
"Udari ga, udari močneje!!", zavpije. Občutim močno bolečino, vse se mi megli pred očmi, čutim, da mi nekaj teče po obrazu, na tleh ležim, tresem se. Potipam svoj obraz in zagledam veliko svetlo rdeče, sveže krvi, vse me boli, ne morem vstati.
"DRIIIIIIIIINNNN", zazvoni budilka, z kijem jo zbijem na tla. Razbije se na milijone koščkov. Zopet te sanje. Zopet podoživljanje enega in istega. Spet oni. Niti v sanjah nimam miru.
Počasi se zvlečem iz postelje. Danes je prvi šolski dan. Na novi šoli!! Komaj čakam. Tam bo gotovo bolje, imel bom prijatelje, morda bom celo popularen.
Vse sem si pripravil včeraj zvečer, nova oblačila, svojo torbo, malico. Poberem črepinje stekla in jih vržem v kos za smeti, pod mojo pisalno mizo. To bo že tretja budilka ta mesec, ki je bila žrtva nasilja z mojim kijem, zardi nočnih mor. Ko končam stečem po stopnicah, zelo hitro, da skoraj padem, a se pravočasno ulovim. Pritečem do kuhinje, in zavoham mamin okusni toast z sirom in šunko. Objamem jo, in jo poljubim na lice. Ter zaželim:"Dobro jutro, mami."
Odzdravi mi nazaj, ter me posede za mizo. Ta topel vonj svežega toasta z sirom in šunko kar, boža moj nos. Obožujem ga. Z največjim veseljem ugriznem v to poslastico, topel sir se mi raztaplja v usti, ta šunka pa pomirja moje borbončice. Z uživanjem pojem zajtrk.
Iz sobe zaspana, kot zombi izstopi moj brat Max. To je njegov prvi dan na srednji šoli. On ni tako zelo navdušen kot, jaz. Oči pa, on je v službi, kot običajno. Skoraj nikoli ni doma, in ko je doma, dela stvari za službo. Pravi deloholik je. Ko pojem toast, in popijem okusen planinski čaj, se odpravim do kopalnice, da si umijem zobe. Skrati pa vadim kako bom pozdravil svoje bodoče sošolce v razredu. Ne smem se osmešiti, izgledati moram cool, ne pa kot totalen idiot.
~Max
Tale nadloga od mojega mlajšega bratca, je navdušen za vsako božjo stvar, še ko vidi psa na ulici ga ves navdušen boža, da se ljudje gotovo sprašujejo ali je sploh kdaj videl psa. In osebno ga sploh ne razumem. Kako, ne opazi da, je drugačen, da ni kot ostali. Drugi otroci ne, govorijo z svojo mami v čudaškem jeziku, ki ga nihče drug ne razume, in noben 12 letni fant ne vlači povsod s sabo majhnega modrega avtomobilčka, ki naj bi "prinašal srečo".
Poleg tega da, je tak čudak še ob 7:00 zjutro razbija budilke z kijem, in ob 7:05 dirja po stopnicah. Želim si da bi jaz imel spalnico v zgornjem nadstropju, da bi mu skakal ob pol noči po stopnicah in razbival vaze in budilke, da vidi kakšen je občutek. Počasi jem mami toast, ne ljubi se mi hiteti.
Odgovori:


Tvoja (po novem) največja fanica,
Annie #1

(in poplnoma zaupam Žigatu!!!!!!!!!!!!!!!!)
(Preveč mu zaupam!!!!!!!!!!!!!!!!!)
(in še vedno me prou en drek briga za ocene)
#srečnopribiologiji
#zaupamŽigatu
#Lovamzgodbo
#THEBESTZGODBA!!!!!!!!!!!!!!!!
Ampak jst mu NE zaupam ker sem paranoična.
Sm opazla d mu PREVEČ zaupaš.
Ta drek mora bit VELIK zto d dobiš 5.
#Hvalasmseučilabiologijo
#jstpane
#tenksič
#ehtvojajeBOLJŠA






















Zelo mi je všeč, da je iz večih pogledov.


In, da je tako napeto


Upam, da te ne moti, da te bom malce popravila:
- Ko si napisala: Odzdravi mi nazaj, ter me posadi za mizo.
Mislim, da pred ter ni vejice. Tak jaz mislim, samo mogoce se pa motim


Eh, nimam te sploh popravljat, super jeeeeeeee!!!!!!!








Kak se spomniš tega? Kaj je tvoja skrivnost?
Res si nadarjena!
WOW...
UŽIVAJ!
Lp,
Gdč. Vsevednica
Hehe, skrivnost, boste zvedli na koncu zgodbe.
In hvalaa💕💕💕💕💕💕




v nulo zgodba res je super



lepo se imej
Bella EVANS11
Moj odgovor:

Pisalnica
KAKO SE PREŽIVI - 10. del: šola v naravi, ali pač... 4. del
Ogledov: 20 Odgovorov: 0KAKO SE PREŽIVI - 9. del: Šola v naravi, ali pač... 3. del
Ogledov: 29 Odgovorov: 1KAKO SE PREŽIVI - 8. del: šola v naravi, ali pač... 2. del
Ogledov: 31 Odgovorov: 0
Svetovalnica
Obupana
Torej že od decembra imam hude probleme z anksioznostjonki je povezana z strahom pred boleznijo. Ves čas analiziram svoje telo in iscem simtptome ki bi vodili v resno bolezen. To se je začel ker smo gledala nek film knje nek fanz resno zbolu in zdj mam traume. Zaradi stresa mi je zato res slabo in se mi vrti. S tem je res težko živet in ja. Zadnji teden je blo sicer boljš ker sm začela športat. šla sm teč pa na kolo. Ampak so se pojavl novi problemi.
Kdaj pa tko randomly ratam ful deprsivna in razmislam kao je biu lansko leto vse lepo on boljše.
pa še ful slabo spim ponoc
Že pol svojga lifa si od vsega na svetu najbl želim postat igralka. Lan na konc šolskega leta sm se res odlocla da se bom res potrudla zato in nrdila vee kar lahko da mi rata. Zato sem se letos vpisala v neko šolo za igralce. Blo je res dobr že od samga začetka p še una k nas ma me je ful pohavlila. To poteka v nekem bloku ki je star in jr slab zrak in zdto sem takrat enkat dobila tak obcutek da bi se onesvestila( nisem se) sam tko pocutla sm se kot da se bom. Pa nism edin k se ji je tm to zgodil.To me je ful prestarsl. ampak pol je blo en ceu mesc vredu. Pol pa je prsu ta trapast film in js sm se spovnla na to da sm skor ( ubistvu ni blonto hudo) omedlela in zagnala paniko. od takrt naprej je grozn. No in zdj probelm je to da he igranje moja strast. najbolj sm srecna ko to pocnem. In zdj ko pridm tja razmislam da se bo to spet zgodil in pol se ne skoncentriam in sm z mislimi cist nekje drugje kot pri vlogi. Zarad tega slabse igram in se ne morem vživeti kot sem se lahko. Ampak še vedno je to edina stvar k jo hocem delat in nimam plana b.
Zdj pa je problem še to da smo mel pr slovenščini govorni nastop. Sm prvi letnik in profesorca me se ne pozna najbolje. Je pa za slovenščino in tudi organizira prestave za otroke in bi se ji rada mal dokazala da znam igrt. In pac igralci naj bi tud dobr govoril kar js zase mislm da znam. In sm se res veselila ker realno rada nastopam pa nima treme pred tem. No in pac predstavitva pa teksta se mi ni najbl dal delat pa se matemtako smo pisal en dan prej zato sm vse delala en dan prej. Edino kar mi je blo precej uredu pa sm prblizn znala povedat tko da bl mal berem je nek tekst k mi ga je chat GPT pomagu napisat in js tko dam par minut pred nastopom to sosolkam za prebrat in mi recejo da se ful vid da je to AI. In pol sm ratala cust živčna. Neki sk stavke umes okrog obracala pa jih sprot krajsala in pol sm bla mal prehlajena in mi je kr glas umes crknu in vse je izpadl katastrofa. Pac moj govorn nastop ji ni bil všeč biti približn. In pač men to ful pomen pa se meje ful dotaknl ker je to tud nek pokazatelj kok sm dobra igralka in to ki je cist zbil samozavest.
Pol pa se to da se mi je tko skos do zdj zdel da sm v gimnaziji res dobre frende dobla ker jih v osnovki res nism ampak nveem zdj se mi zdi prej obratno. No najprej ena prjatlca k pac se druz z mano pa vse ampak ce se ma izbiro s kom drugim se. pa fora je da ona nima precej vec od mene in pol nevem ce mamo vec miz skupi pa sem jest na levi se bo ona obrnla v desno pa se zacela vklopvat v njihov pogovor ceprov jo une octno nocjo zravn. Sj da ne bote narobe razumel js cist razumem da se hoce se z drugimi družt ampak tud če sam gleda une pa je tih ji je ocitno boljš k z mano. Pol ena prjatlca je vredu. No ena je tud ( recmo ji ana) ampak je fora da se druž z eno knje ful nadlezna.
No s tem pridemo na nasledn problem k smo bli mal nazaj na ekskurziji. In ta k je nadleźna me je brez razloga umes kr kdaj nadrla in pol k je sla sva jo z ano opravljale. Pac razvajena egoistka je. ( ne najdem prijaznejših besed). No ampak pol je prlsa vožnja nazaj domov in pac men je crkni telefon in nismnmela powerbanka. In smo se pogovarjal in pol prsli na tako temo k ni za vse ljudi okrog na avtobusu zato se se une začele snapat. In pol so se vs cajt smejale pa umirale od smeha. Vidle so da sm tm brez fona pa so se kr to delale. In pol sm hotla k eni gledat u telefon in je lih tko zdela da bi js mogla v res cudn položaj da bi kej vidla. In pac fora je da me Je Ana mal razočarala ker je ponavad zak ful uredu pa prjazna.
No se zadnja stvar k ni nek velk problem ampak ce že pišem. Pač mi maml doma neki dnarja pacč tud jst. In mi ni problem kupt hrane za malco nevem za 5€. In fora je js nocm izpast tko kao neki da sam drage stvari kupujem ampak pac ugotovim oz sploh ne pomislim da velik stane in pol sm slisla dons k je blagajnicrka rekla 5€ k sm kupla bubble tea, kako so se spogledale. Pa še to da sm se v zadnjih treh dneh 3x polial al popckala pac k eb štor k ne zna jest. Pa se polila sem ta bubble tea in je pomoje zgledal k da me cenm denarja. Ker res ga in vem da ni samoumven.Pac kako nj popravm ta vtis. Pa ful bi rafa postala taka prjazna pa hkrati zabavna pa res dobra prjatlca.








Obvestila
DODATNE UGODNOSTI ZA NAROČNIKE
Naročniki revije Pil, pozor!
Na Pilovi spletni strani imate naročniki revije posebne ugodnosti. V klepetalnici lahko z drugimi naročniki klepetate v ločeni sobi klepetalnice, ustvarjate teste v Galaksiji testov ter na vseh forumih objavljate fotografije in risbe.
Vse, kar potrebujete za aktivacijo ugodnosti, je naročniška številka.
Naročniško številko dobiš na e-poštni naslov, ki si ga vpisal/a na naročilnico. Dostop do dodatnih vsebin za naročnike lahko aktiviraš tudi tako, da vpišeš ime in priimek plačnika naročnine (to je najverjetneje eden od staršev oz. skrbnikov). Če številke nikakor ne najdeš, piši na revije@mladinska-knjiga.si in ti bomo pomagali.
Kam vneseš naročniško številko? Klikni desno zgoraj na svoj vzdevek in izberi “Dostop za naročnike” ali pojdi direktno na povezavo https://www.pil.si/mojprofil/aktivacija.