*b* Jake *b*
Z Jane tečeva po ulicah, želiva priti na trg - središče boja. Tu in tam zabodem svoj nož v telo kakšnega čarovnika. Ravno ponerem nož ko zaslišim Janin glas:"Jake skloni se." Vržem se na tla, in vi tistem trenutku skozi zrak švigne puščica ki zadane čarovnico naravnost v srce. "Od kot ti toliko izkušenj z lokom," vprašam Jane z kančkom zaviti v glasu, kljub temu da se z lokostrelstvom ukvarjam že kar nekaj časa nisem tako natančen kot ona . "Jake ne podcenjuj me samo zaradi tega ker sem človek," mi zabrusi in se požene naprej po ulici. Zavijem z očmi in ji sledim. Kakšna predrznica potihem mislim. Po drugi strani pa je kar prikupna z lokom in puščicami. Tik nad mojo glavo mi spet švigne puščica in ta zadane čarovnika v trebuh. Ta se zgrudi in iz rane mu začne pronicati kri. Jane se zasuče k meni ine okara :"Jake kako si lahko tako nespameten. Po ulicah tavaš ko bi bila samo navadna nedelja in se odpravljaš na tržnico!" Malce me prizadane in pogled uperim v tla. Jaz bi moral biti tisti ki kara Jane, saj poznam ulice in tukajšnje prebivalce kot lasten žep. "Umik! Umaknite se! Pobegnite!" na ves glas kriči župan. Jane primem za roko in jo potegnem za sabo. Čim prej morava od tot. Spet tečeva vendar ne po ulicah ampak po skrivnih predorih, pod mestom. Tokrat imam glavno besedo jaz saj niti vsi vilinci ne vedo za ta prehod. Za seboj zaslišim korake. Oba se nagonsko stisneva vsak k svoji steni. Obmirukeva nato pa se iz senc izlušči postava