(pripoveduje: Alfred)

Čudno mi je bilo, zakaj bi policisti lagali o Jackovem izginotju? Vprašal sem neznanca, kje je potem Jack. A ta mi je rekel, da moram to sam ugotoviti. To se mi je zdelo otročje, ampak mu nisem želel težiti, saj je neznanec velik in močan. Lahko bi me v hipu ubil. Samo zavil sem z očmi in se obrnil stran od njega. Za zajtrk sem dobil mlečni riž, ki me je spominjal na toplo otroštvo in na svojega sina, zato sem ga jedel z užitkom. A ko sem zajel zadnjo žlico in jo dal v usta, me je zmotil papirček zavit v rolico, ki je bil skrit med hrano. Počasi sem ga potegnil iz ust in ga odvil. Tisti, ki je to pisal, ni bil preveč pameten, saj se je črnilo po papirčku razmazalo in nisem mogel prebrati ničesar. Zdelo se je, kot da bi moralo pisati nekaj pomembnega. Ker listek ni bil čitljiv, sem se sprehodil do bližnjega smetnjaka, kamor sem ga odvrgel. Ko sem se vrnil na svoje mesto, sem ugotovil, da mi je sporočilo uničilo zajtrk, saj se je na dnu sklede opazil velik črn madež, ki ga je spustilo črnilo listka. Odnesel sem pladenj in odšel do nadzornega policista in ga prosil, če bi mi lahko pokazal pot do policistov, ki se ukvarjajo s preiskavo zagrešenih kriminalov zapornikov. Odšla sva po dolgem hodniku, ki ga prej še nikdar nisem videl. Stene so bile sive, a zdelo se mi je, da so včasih bile bele, saj so nekateri delci stene bili svetlejši od drugih.
S policistom sva prišla na konec hodnika, kjer so stala velika črna vrata...

Se nadaljuje...

Joj, še mal pa bo konc!!!!!