KAJA ADAMS
Ta trenutek se mi življenje ustavi. Vidim samo njega, kako pada. Pada počasi, kot bi nekdo predvajal počasni posnetek. Slišim Hope, kako zakriči njegovo ime. Žigovo telo pribije ob tla in se ne zgane več. Stemni se mi pred očmi. "Kaja, mu ne moreš pomagati?" vpraša Eva. Počasi stopim do njega. Izgubim občutek za čas in prostor. Primem ga za roko in se zberem, nato pa me strese kot elektrika. To se mi še ni zgodilo. Začenja tako noro peči, da zakričim in odmaknem roko. Nato me začne peči še v glavi, in na koncu me zagrne tema.
NASLEDNJI DAN
Zbdim se v postelji. Malo pogledam naokoli in vidim, da ležim v ambulanti. "Hvala Bogu, v redu si," reče Gal, ki sedi ob postelji. Zraven so še Hope, Lili in Gal. "Kje je Žiga?" vprašam. "Jan je pri njemu..." zašepeta Lili. "In, kako je z njim?" vprašam. Jan pride v noter v sobo. "Kako je Žiga?" ponovim vprašanje. Jan odkima, in vsi vemo, kaj pomeni: Ni mu uspelo. "Ubila ga bom!" zatuli Hope in vstane. "Hope, umiri se, prosim," šepne Lili. Ampak Hope si da duška in zakriči: "Ne, ne bom se! Tisti cepec je ubil Žigata in jaz bom njega!!" "Hope, dovolj," povzdigne glas Jan. Jaz pa sem tako sovražno razpoložena, tako sem jeza, da sploh ne razmišljam več s trezno glavo in rečem: "Za vse bi bilo bolje, če bi ostali tam, od koder so prišli."
NIKA VIDMAR
Hudo mi je za njih. Žiga je umrl, kar smo mi sicer pričakovali. A vsi smo upali na čudež, ki se na žalost ni zgodil. Ne morem pa doumeti, kakšen urok je tisti Erric uporabil. Mislim na to, da mu niti Kaja ni mogla pomagati. "Kakšen idiot," zašepeta Eva. "A se maščujemo?" vpraša Vid. "Prav," skomignem. "Ajde, gremo ven iz te preklete čarobne zone," reče Urban. "Najprej jih moramo najti," reče Ana, "kar pa ne bo enostavno." "Koga briga," zamahne z roko Eva. "Torej gremo ali ne?" vpraša Sara. "Itak, da gremo," reče Peter. "Ti greš z nami?" pobulji Vid. "Itak, saj smo frendi, ne?" reče on. "Torej, kaj čakamo," reče Urban, "gremo!" Stečemo po gozdu, skoraj smo že tam, da prečkamo živalsko cono, ko nas zaustavi Stella. "Kam pa vi greste?" vpraša ostro. In jaz zinem: "Se te čisto nič ne tiče." Zdrvimo naprej in pridemo v živalsko cono (to pomeni, da se spremenimo v živali (jaz se v levinjo)). "Torej, gremo?" reče črni panter oziroma Peter. Vid, zdaj sicer feniks, prikima. Stečemo naprej in pridemo ven iz živalske cone. "Dajmo, še malo, pa smo ven," nas spodbudi Urban. "Ampak, ni tam za nas nevarno?" vpraša Ana. "Če bodo mislili, da smo človeki ali angeli, potm ne," odgovori Eva. "Ampak nimajo oni tudi demonov na njihovi strani?"
?**********************************************************************************************
Več v naslednjem delu.