NIKA VIDMAR
Zaprem oči in se pipravim na konec Ne čutim ničesr, zato jih spet odprem in pred mano zagledam nemško ovčarko, ki se ravsa z Balckmanom. Parkrat zamežikam, saj nisem prepričana, če prav vidim. V naslednjem trenutku pa me Vid že zvleče stran. "A si ti čisto zmešana?!" me nadere. "Lahko bi umrla! In to zaradi nje!" pokaže na Kattie, ki je šokirana. "Lahko ni," mu rečem, "ampak nisem." To ga očitno ne potolaži, saj nadaljuje z enako močjo kot prej. "Nehaj! Srečo si imela!" zatuli. "Vid!" povzdigne glas Sara. "Važno je, da se nikomur ni nič zgodilo!" Stečemo stran. Upam, da je tisti nemški ovčarki uspelo pobegniti in da Balckmanu pade drevo na glavo.
KAJA ADAMS
"Ti si še bolj nora kot Nika!" zavpije name Hope, a v njenem glasu čutim občudovanje in spodbudo. "Naredila sem, kar je bilo treba," skomignem, "kaj naj rečem, imam pač dober demonski obrambni sistem!" zasmejiva se. "Z Blackmanom ni pametno češenj zobat, saj veš to, ne?" previdno vpraša Gal. "Itak, ampak v vsakem primeru me ni mogel prepoznati," se zasmejim.
NASLEDNJI DAN, 23.12.
V domu že vlada božično vzdušje. Na vratih učilnic visijo venčki, v jedilnici pa so mize na robovih okrašene z zlato - rdečimi trakovi. Žiga, (zdaj seveda kot duh) ima zdaj nov hobi, in to je, da se kar naenkrat prikaže nekomu pred nos in ga prestraši. Duhovi res nimajo smisla za humor, če vprašate mene. Kakorkoli, zdaj smo pri kosilu. Jaz, Hope, Gal, Lili in Jan sedimo za mizo ter se pogovarjamo o božičnem plesu, ki ni navaden ples, ampak veliko bolj poseben. Naenkrat se pojavi Žiga. "Kaj slišim?" vpraša. "Se pogovarjate o plesu?" "Ja," prikimam. "No?" se Žiga obrne k fantoma, "s kom gresta vidva?" Oba zardita, me tri pa prasnemo v smeh. "Jaz... jaz grem s svojim telefonom!" se izmika Jan. "Jaz pa s playstationom," zine Gal. Me se še bolj smejimo, Žiga pa sarkastično reče: "Ma, pojdita se solit," in nato se začnejo smejati še oni. "Ne resno, s kom?" ponovi Žiga. "Nimata še soplesalk, kajne, Jan?" se zarežim. "Ja, Kaja ima prav," prizna Jan med smehom. "Ojoj," sarkastično razočarano reče Žiga, "jutri je vendar že ples!" "Če se ti ne bi vmešal, bi že eno povabil!" mu zabrui Gal in se nato prime za usta. "Uuuuuuu, Galči," ga Jan nabrito pogleda, "katero pa?" Gal zardi in reče: "Jaz... jaz..." "Kaj sprašuješ, vsi vemo, da bi Kajo," reče Hope veselo. Prekleto, zdaj zardim še jaz.
Gal. On mi je bil zmeraj malo ljubši od drugih dveh. Prijazen, lep in zabaven.
In zdaj ne vem, kaj naj. "Uuuuuuu," se zasmeji Lili, " Gal plus Kaja!" "Nehaj," zagodeva oba hkrati. Presenečeno se pogledava. "Vidita? Kot ustvarjena sta drug za drugega," reče Žiga. "Pajade," zarenči Gal in se pobere. Tako je morda še bolje. Bova že uredila, ampak kje na samem. "V knjižnico grem, se dobimo tam?" zdrdram in stečem po stopnicah dol do dvigala, nato pa gor. In tam, med knjižnimi policami, ga zagledam. Prelep je. Grem v kavarnico in si naredim samorogov smuti (to je dejansko smuti v igrici Royale High). "Kaja?" me pokliče Gal in meni se stemni pred očmi, a se nekako zberem, da mu odgovorim: "Ja?" On zajame sapo in reče: "A bi šla na Božični ples z mano?" Počutim se, kot da bi se čas ustavil. Zdaj se mi zatemnijo le kotički v pogledu, kot če bi fotografijo spustil čez *vinjeta filter*. Vidim le njega, in na koncu izdavim: "Ja, z veseljem!" On se nasmehne in reče: "Potem se pa vidiva." Spusti se po ziplinu. Jz pa samo stoji tam, z velikim nasmeškom na obrazu.
**********************************************************************************************************
S kom grejo ostale? To izvemo v naslednjem delu. Ostanite zdravi in naj ne bo preveč črnh misli!